Uradni maskoti: panda Bing Dven Dven in počlovečena lanterna Švej Ron Ron. Foto: EPA
Uradni maskoti: panda Bing Dven Dven in počlovečena lanterna Švej Ron Ron. Foto: EPA

Marsikateri športni navdušenec ima doma na polici maskoto ali spominek s tekme, nekateri pa se lahko pohvalijo z obsežnimi zbirkami. Žang Venčuan je prebivalec Pekinga, prve prestolnice, ki bo gostila tako poletne kot zimske oimpijske igre, svoje življenje pa je posvetil zbiranju vsega, kar je povezano z olimpijskimi igrami. To vključuje tako maskote, plišaste igračke in olimpijske bakle kot tudi zastave in oblačila. "Olimpijske igre me osrečujejo in mi dajejo občutek, da pri nečem sodelujem," je povedal 35-letnik.

Vsak razpoložljivi kvadratni centimeter svojega pekinškega stanovanja t. i. superzbiralca izžareva olimpijsko energijo – police, omare in tla se kar šibijo pod težo olimpijskih spominkov. Nekateri so na ogled vsakemu obiskovalcu, drugi so varno spravljeni v škatlah.

Žang, ki je sicer gradbeni delavec, priznava, da je njegova strast postala drag konjiček. Ocenjuje, da je doslej za približno 5000 spominkov skupno zapravil približno 400.000 juanov oziroma več kot 55.600 evrov.

Zbiranju se je posvetil leta 2008, najdragocenejši del zbirke pa je prvotna maskota iger v Münchnu leta 1972

Njegovo navdušenje se je začelo že leta 2000, ko je bil še študent in je spremljal olimpijske igre v Sydneyju. Spominki, povezani z igrami, so ga že takrat pritegnili, popolna predanost zbiranju olimpijskih predmetov pa se je razcvetela leta 2008, ko je igre gostil Peking.

Takrat je na igrah tudi sodeloval kot prostovoljec in si nabral veliko spominkov, nekatere tudi tako, da si je dobesedno odtegoval od ust. Namesto da bi žetone, ki so jih prostovoljci dobili za hrano in pijačo, uporabil za to, čemur so bili namenjeni, jih je raje obdržal kot spominke. Med spominke se je uvrstilo tudi njegovo potrdilo o sodelovanju na igrah v vlogi prostovoljca – to uokvirjeno visi na steni.

Kot najdragocenejšo v svoji velikanski zbirki ocenjuje prvo maskoto iger v Münchnu leta 1972. To je plišasti pes z imenom Lumpi, ki pa so se mu organizatorji pozneje odpovedali in ga zamenjali z drugo. Pasja maskota Waldi je postal uspešnica iger na Bavarskem, nesrečni Lumpi pa je končal svojo olimpijsko pot. "Slišal sem, da jih je na celem svetu samo deset, zato so izjemno redki," je ponosno pojasnil Žang, ki pogosto sodeluje na spletnih dražbah spominkov, na katerih "lovi" redke primerke ali pa takšne, ki jih še nima v svoji zbirki.

Doslej je na takšnih dražbah največ odštel za olimpijsko baklo iz Salt Lake Cityja 2002 – stala je 1900 dolarjev (okoli 1674 evrov). Včasih pa kakšen spominek dobi tudi brezplačno, velikokrat mu ga podarijo neznanci, ki so slišali za njegovo strast. "Ne poznajo me, pa mi vseeno pošiljajo stvari. Res sem ganjen," je priznal.

Po Pekingu 2022 se ne bo ustavil

Zimska OI se bližajo, Žang pa ne miruje. Ponosen je na svoje spominke z letošnjih zimskih iger, zbral pa je že vse mogoče različice uradne maskote iger, pande Bing Dven Dven. Da bi prispeval k širjenju olimpijskega duha med mladimi, je pred februarskim začetkom iger del svoje zbirke posodil za razstave v bližnjih šolah in univerzah.

Na prihajajočih igrah v Pekingu ne bo tako blizu, kot si je želel, saj so njegovo prošnjo za prostovoljca zavrnili. Ne glede na to pa upa, da bo vseeno prišel do spominkov in vstopnic, predvsem tistih s slavnostnih prireditev ob začetku in koncu športne prireditve.

Že zdaj pa načrtuje obisk Pariza, ki bo leta 2024 gostitelj poletnih iger.
"Res si želim v zbirko dodati še baklo in maskoto iz Pariza 2024. Nista še uradno predstavljeni, a že čakam," je odločen Žang, ki pa je že prišel do skrajne točke prostorskih zmožnosti, saj so spominki zasedli ves prostor v njegovem stanovanju, zato mora začasno spati drugje.