Pustna tradicija v Litiji je zelo bogata, saj so prve karnevale prirejali že pred drugo svetovno vojno. Letošnje pustno rajanje se je že začelo. "Na debeli četrtek mora vedno od brade ti tečt, to je star pregovor. Krača in svinjsko meso, seveda ocvrti krofi, flancati, vse to je za Litijo in okolico zelo značilno," je povedala Mojca Hauptman s tamkajšnjega zavoda za kulturo, mladino in šport.

Zapleten kulinarični podvig
Glede na to, da pečenje krofov velja za pravo umetnost, je imela komisija, ki jih je ocenjevala, zelo stroga merila. "Seveda, da je dober po okusu in vonju, potem pa seveda zunanji videz, da je lep, okrogel, da ima tak 'kranceljček', enakomeren, lep," je povedala predsednica Janja Žagar. Krofi, ki so bili na ocenjevanju, niso bili napolnjeni z marmelado. "Da res zaznamo tisti pravi okus testa, da vidimo, da ni kakšnih napak, ker pogosto se zgodi, da jih marmelada zakrije," še pojasnjuje Žagarjeva.

"Pri krofu moraš biti kar na vse pozoren, na sestavine, na čas, na toploto, na vse, ne smeš tega preveč enostavno vzeti," dodaja članica komisije Karolina Majcen. Skratka: čudežnega recepta, da bodo krofi lepi in tudi dobri, ni.

Po en krof na vsakega Slovenca
Če vam peka krofov doma predstavlja prevelik izziv, se raje prepustite izkušenim rokam profesionalcev. Proizvajalci po vsej Sloveniji se namreč prilagajajo povečanemu povpraševanju po krofih in prodajne police se v teh dneh šibijo pod tem okroglim pecivom iz kvašenega testa z značilnim venčkom in polnilom, ki že dolgo ni nujno le marmelada. Večji peki jih bodo v teh dneh ocvrli tudi dva milijona in več.

Poleg klasičnih z marelično marmelado so na voljo tudi taki z vaniljevim ali čokoladnim polnilom ali pa v ameriški različici našega krofa s prepoznavno luknjo. Ob tem pa za slovenskega potrošnika še vedno velja, da ima raje "klasične" krofe, kot so jih včasih delali doma oz. so jih cvrle naše babice.