Na prvo marčno nedeljo so imele pri nas glavno besedo maškare, po državi je potekala množica pustnih prireditev. Na Ptuju že 54. kurentovanje, v Cerknem pustna sodnija, v Cerknici pa so oblast prevzele žabe.

Vrhunec letošnjega 54. kurentovanja je popoldne na Ptuj po grobih ocenah organizatorjev privabil od 40.000 do 50.000 obiskovalcev, ki so spremljali pustno povorko z okoli 3.500 pustnimi liki iz 13 držav - poleg Slovenije še iz Albanije, Avstrije, Belgije, Bosne in Hercegovine, Bolgarije, Francije, Hrvaške, Makedonije, Nemčije, Rusije, Slovaške in Srbije.

Med nastopajočimi je bilo daleč največ korentov in kurentov, skupno od 600 do 700, sicer pa so stalni udeleženci povorke tudi orači, Dornavski cigani, kopjaši, ploharji in pokači iz različnih domačih in društev od drugod, v povorki pa seveda ni manjkalo številnih drugih pustnih likov in izvirnih skupin.

Maskota kurenta za premierko
Povorko si je ogledala tudi častna pokroviteljica kurentovanja, predsednica vlade Alenka Bratušek, ki so ji kurenti v dar izročili maskoto kurenta.

Po besedah premierke smo lahko vsi Slovenci ponosni, da se že tako dolgo na Ptuju odvija tako lepa stvar: "Kot kaže, imajo kurenti res neko čudežno moč. Tudi vreme za danes so uspeli urediti," je v izjavi novinarjem dejala Bratuškova. Izrekla je čestitke organizatorjem in dejala, da upa, da bodo tako, kot znajo na Ptuju organizatorji stopiti skupaj, da naredijo nekaj dobrega, to zmogli tudi politiki.

Kurentovanje, na katerem župan vsako leto za nekaj dni oblast preda princu karnevala, se je na Ptuju sicer začelo že prejšnjo soboto in bo trajalo vse do torka, ko bo sledil pokop Pusta in vrnitev oblasti županu.

V Cerknico "točno okoli 12.32"
Med najbolj obiskanimi pustovanji je tudi tisto v Cerknici. Pustni karneval se je začel "točno okoli 12.32," ki so ga letos poimenovali Žabje leto.

Na Notranjskem se je namreč zgodila strašanska nesreča. Enega od 1265 žabjih prestolonaslednikov je do smrti povozil nesrečni Butalec. Žabe so bile jezne, Butalci pa so se želeli oddolžiti. Zato se vse pustne prireditve letos imenujejo po žabah, leto 2014 pa so po butalskem horoskopu razglasili za Žabje leto, je pojasnil Miha Jernejčič iz organizacijskega odbora.

Obiskovalcem so se predstavile tradicionalne figure, kot so veliki žabec, mati vseh coprnic Uršula, njena potomka Liza s prašičem, podvodni mož Jezerko, butalski jež, ščuka, Butalci, polhi in mnoge druge.

Organizatorji ocenjujejo, da si je danes, kljub nekoliko slabemu vremenu, ki so ga na Slivnici zakuhale slivniške coprnice, karneval v Cerknici ogledalo več kot deset tisoč ljudi.

Pustna rajanja po vsej Sloveniji
Na Viru pri Domžalah se je tradicionalni nedeljski pustni karneval začel ob 14. uri in 24 sekund, povorka pa je šla po Bukovčevi cesti od Papirnice Količevo do Športnega parka Vir.

Med etnološko zanimivimi dogodki velja omeniti današnjo pustno sodnijo, ki predstavlja osrednje pustno dogajanje na Cerkljanskem. Najpomembnejši lik cerkljanske laufarije je "ta tierjest". S svojo razcefrano obleko sodi v skupino arhaičnih mask, predstavljal pa naj bi duha umrlih prednikov. Zato je tudi njegovo naličje grozljivo, z velikim nosom in velikimi belimi zobmi.

Med najzanimivejše pustne skupine spadajo tudi šenčurski Godlarji, ki se norčujejo iz političnih, gospodarskih, športnih in kulturnih zapletov ter škandalov, svoje stvaritve pa prikazujejo v domačem Šenčurju.

V okviru Istrskega karnevala je bilo današnje osrednje dogajanje v Portorožu, kjer poteka že četrta pustna povorka. V Kostanjevici na Krki pa so v okviru tradicionalne Šelmarije in programa Prforcenhausa, ki letos obhajata 160-letnico, oklicali kurenta in priredili veliko pustno povorko.

Reportaže Televizije Slovenija s posameznih karnevalov si lahko ogledate v videoprispevkih na desni strani!