V središču mesta se je trlo obiskovalcev, ki so bili navdušeni nad pestrostjo in slikovitostjo karnevala.

Pustna povorka, ki je vključevala skupine tradicionalnih, etnološko obarvanih pustnih mask, otroške skupine ter druge organizirane skupine mask, je krenila z Novega trga, pot jo je vodila čez Šuštarski most, naprej na Mestni trg, prek Stritarjeve ulice na Prešernov trg ter po Wolfovi ulici na Kongresni trg. Tam se je zabava nadaljevala z osrednjim pustnim rajanjem, podelili pa so tudi nagrade najboljšim pustnim maskam.

V sklopu pustne povorke, ki jo je spremljal pihalni orkester Bežigrad, se je predstavilo tudi 16 otroških skupin iz vrtcev in osnovnih šol iz Ljubljane in okolice s tematsko izbranimi liki. Videti je bilo mogoče kralja Matjaža, Pedenjpeda, Zvezdico Zaspanko, mačka Murija in številne druge like iz zakladnice slovenske otroške literature.

Od kurentov do pokačev
Tema Zmajevega karnevala 2017 so bili slovenski literarni junaki. Ljubljana je namreč decembra lani prejela stalni naziv mesto literature, ki ga Unesco podeljuje mestom z bogato literarno dediščino in živahnim sodobnim literarnim utripom.

Poseben del je bil tudi letos namenjen približno 250 značilnim etnološkim maskam različnih slovenskih pokrajin iz poganskega ljudskega izročila. V povorki so med drugim nastopile značilne maske iz poganskega ljudskega izročila, kot so kurenti, lavfarji, morostarji, orači, pokači in druge.

Tradicija praznovanja pusta z maskami in karnevali izhaja iz starodavnih poganskih časov. V Srednji Evropi so se po letu 1300 v povezavi s krščanskimi običaji zabave prenesle na čas pred štiridesetdnevnim postom.

V priloženih videih si oglejte pustne utrinke z različnih koncev Slovenije.