Ura je res šele pet, pa sta majerica Veronika in pomočnik Matevž že pri prvih opravkih - najprej je treba zakuriti, potem pa v sirarno: tudi tu je tako zgodaj že nekaj dela. A najpomembneje, zbrati je treba krave, ki so se ponoči razteple po planini. 18 jih imajo in prav vse je treba vsako jutro gnati v hlev. "Te kar utrudijo te krave," je povedal Matevž Korošec.

Nato sledita okrepčilo in posvet.

Še preden krave ženejo na pašo, pa seveda molža. Od šest do 10 litrov mleka da vsaka krava, dvanajst litrov pa jih morajo namolsti za kilogramski hlebec sira. Od ene rajže, kot pravijo tu, je hlebcev okoli osem.

Medtem ko pomočniki krave spet ženejo na pašo, Veronika že nadaljuje delo v sirarni. "Traja pol ure, da se tole osiri, potem zrežemo z lesenim nožem tak vagulum, s harfo zrežemo, potem se začne pa mešati."

Po približno dveh urah mora sir iz kotla. Kolute je treba potem obračati - najprej vsakih 10 minut -, tu pa so pomočniki nepogrešljivi.

In tako dan za dnem, od konca junija do prvih dni septembra. Se mlad človek tega ne naveliča? "Se počasi proti koncu naveličaš, ampak gre," je iskrena Veronika.

Veronikina želja? Sirarna v dolini.
Veronika je dela vajena - od svojega petega leta je poletja podobno kot zdaj njeni pomočniki preživljala na planini. Narava in delo na kmetiji pa bosta tudi sicer njeno življenje. Jeseni bo v Ljubljani začela študirati agronomijo, čez leta bi rada sirarno odprla v dolini. Pri kmetijstvu je treba biti reden, pove, ničesar ne moreš preložiti, a nekaj časa za zabavo kljub temu ostane: "Ob koncih tedna pridejo tudi domačini, kakšno harmoniko prinesejo in kakšno se zapoje."

Mladina pa si popestri tudi povsem običajne dni - z domačo glasbo in družabnimi igrami.