Ker so spremembe v družbi, ki je v današnjem času nenehno v stiku s tehnologijo, hitre, se je Računalniški muzej odločil za izboljšavo. Vrata tako odpira na novi lokaciji v ljubljanski Šiški. Slavnostno "vnovično" odprtje nevladne organizacije, ki v Ljubljani neprekinjeno deluje že od leta 2004, bo za javnost potekala na današnjo Poletno muzejsko noč ob 18. uri na Celovški 111.

Razstava z naslovom Kaj pa programje? predstavlja zanimivosti računalniške programske opreme – od tehničnega ustroja do vplivov na družbo. "Brez programske opreme je računalnik le kup železa in plastike, zato v muzeju poleg strojne opreme zbiramo tudi programje, izvorno kodo in celo spletna mesta posebnega pomena," je povedal Boštjan Špetič, vodja muzejske zbirke in ambasador programske dediščine Unesca. Obiskovalci bodo tako lahko preizkusili marsikateri slovenski program, najstarejši program na razstavi je iz leta 1986.

Ob tej priložnosti je Akademska in raziskovalna mreža Slovenije – Arnes v zbirko izročila enega svojih zgodovinsko najbolj znanih strežnikov, ki bo postal del stalne zbirke. Računalnik Stenar je bil kupljen v osamosvojitvenem letu 1991, da bi povezoval Slovenijo s svetom in omogočal nemoten pretok informacij.

Ena večjih zbirk v tem delu Evrope

"Ponosni smo, da nam zaupajo tako pomemben kos digitalne dediščine," je dejala Gaja Zornada, vodja računalniškega muzeja, in dodala, da je Stenar najpomembnejši primerek slovenske računalniške zgodovine v zbirki. Direktor Arnesa Marko Bonač verjame, da bo računalnik spominjal na pionirske čase, v Računalniškem muzeju pa nove generacije še naprej navduševal nad računalništvom in tehnologijo.

V eni večjih zbirk v tem delu Evrope, ki danes obsega že več kot 6500 primerkov strojne in programske opreme ter drugih predmetov iz zgodovine razvoja računalništva pri nas in v tujini, se mu bodo pridružili tudi drugi prelomni računalniki. Med te spadajo tudi tisti, ki so merili jedro jedrske elektrarne in načrtovali predor Karavanke.

Nekaj kosov je zelo redkih – med njimi sta tudi prvi znanstveni žepni kalkulator HP35 in prvi prenosni računalnik Instituta Jožef Stefan. Širši javnosti celotna razstava omogoča razumevanje visoke informatiziranosti družbe, v kateri živimo.