V vrhunskem športu mantra, da je važno zgolj sodelovati, že dolgo nima več prave veljave. Tako je tudi z olimpijskimi igrami. V različnih državah tako svoje najuspešnejše olimpijce nagrajujejo na različne načine: od gotovine do avtomobilov in celo stanovanj. Tudi denarna vrednost nagrad se od države do države zelo razlikuje, v samem vrhu sta Singapur, ki za zlato medaljo obljublja skoraj 660.000 evrov, pa Malezija, kjer zlatega olimpijca obdarijo kar z zlato palico, trenutno vredno okoli pol milijona evrov.

Od velikih reprezentanc so najbolje nagrajeni Italijani, ki bodo z zlatom bogatejši za 150.000 evrov. Moldavija, ena najrevnejših držav v Evropi, je do športnikov zelo radodarna, saj za olimpijsko zlato medaljo dobijo kar 116.500 evrov. Tudi v sosednji Romuniji se obrestuje potruditi za zlato, saj najžlahtnejša medalja dobitniku prinese izplačilo skoraj 70.000 evrov in mesečno rento za vse življenje.

Ponekod pa se raje odločajo za nagrajevanje v obliki nepremičnin, denimo v Kazahstanu, kjer zlatim olimpijcem namenijo trisobno stanovanje, srebrnim dvosobno, bronasti pa se morajo zadovoljiti z enosobnim. Še bolje jo bo odnesel ukrajinski dobitnik srebrne medalje, strelec Sergij Kuliš, ki bo poleg novega stanovanja (in praktičnega darila na občinski ravni: nove zračne puške) dobil še 75.000 evrov gotovine.

Skrajšana vojaščina ali zgolj plišasti medvedek
Južnokorejski dobitniki medalj dobijo za nagrado skrajšanje služenja obveznega vojaškega roka, namesto dolgih dveh let ga lahko opravijo le v štirih tednih. V Rusiji poleg 100.000 evrov dobijo še vpliv: medalja namreč športniku zagotovi poslanski sedež v dumi. V Belorusiji je neki proizvajalec klobas leta 2008 vsakemu morebitnemu dobitniku zlate medalje obljubil dosmrtno zalogo klobas, v Iranu pa jim pripadejo zlati čevlji.

Na Zahodu niso najbolj izvirni, športnikom preprosto nakažejo nekaj denarja: v Franciji za zlato nekaj manj kot 50.000 evrov, v ZDA in Kanadi po 20.000, v Nemčiji pa nekaj manj kot 18.000. Nekje v zlati sredini je tudi Slovenija, tu je zlata medalja vredna 40.000 evrov (20.000 evrov od države in še enkrat toliko od Olimpijskega komiteja Slovenije), a ji je treba nato odbiti še davek, kar pomeni, da športniku (letos torej judoistki Tini Trstenjak) na koncu na računu ostane okrog 35 tisočakov. Peter Kauzer in Vasilij Žbogar sta s srebrnima kolajnama zaslužila po 17.500 evrov, bronasta Ana Velenšek pa 15.000.

Vsekakor veliko bolje kot na Otoku, na Norveškem, Švedskem in Hrvaškem, kjer se morajo športniki preprosto zadovoljiti z medaljami. No, britanskim zlatim olimpijcem vlada podari vsaj plišastega medvedka.