Že 24. leto zapored zadnji konec tedna v avgustu poteka mednarodna noč netopirjev, ki jo slavi več kot 30 držav po svetu. Tako Slovensko društvo za proučevanje in varstvo netopirjev v sodelovanju z različnimi organizacijami na to temo organizira številne dogodke, tudi na gradu Rihemberk. Radovedneži se na ta način lahko s pomočjo biologov in strokovnjakov za varstvo narave podajo v svet netopirjev in jih bolje spoznajo.

Netopirji so edini sesalci, ki so zmožni leteti, znanih pa je več kot 1400 vrst netopirjev – to predstavlja približno petino vseh znanih vrst sesalcev na Zemlji. Po Evropi živi več kot 50 vrst, vse so zaščitene v okviru sporazuma o varstvu netopirjev v Evropi, ki izhaja iz konvencije o varstvu selitvenih vrst prosto živečih živali.

Posebno pomemben del življenjskega prostora nočnih živali, ki svetli del dneva in celo zimo preživijo v zatočiščih, predstavljajo stavbe kulturne dediščine. V njih del leta biva skoraj 71 odstotkov vseh vrst netopirjev v Sloveniji, ki pa si že stoletja za svoj dom najpogosteje izberejo cerkve in gradove.

V projektu LIFE-IP Natura.si sta biologa in strokovnjaka za varstvo netopirjev Primož Presetnik in Aja Zamolo iz Centra za kartografijo favne in flore pripravila publikacijo Netopirji v stavbah kulturne dediščine. Biologi so namreč v zadnjih dvajsetih letih pregledali več kot 1700 stavb kulturne dediščine in netopirje našli v skoraj treh četrtinah poslopij.

V njih je bilo najmanj 23 od 32 vrst pri nas živečih netopirjev. Vse vrste so sicer uvrščene na seznam direktive o habitatih in zavarovane z uredbo o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah. Med njimi je 10 vrst, ki so določene za območja Nature 2000 v Sloveniji – tudi navadni netopir, vejicati netopir in mali podkovnjak.