Raziskovalci v Grčiji so pokazali, da življenje v gorah koristi srcu in prispeva k daljši življenjski dobi. Ljudje, ki živijo v višjeležečih krajih, imajo manj možnosti, da bodo umrli zaradi srčne bolezni, kot tisti, ki živijo v nižjih predelih.

Nikos Baibas, znanstvenik na atenski univerzi, je dejal, da bivanje v višjih legah deluje varovalno na srce in ožilje. S svojimi kolegi domneva, da k temu veliko prispevata telesna aktivnost, predvsem hoja navzgor, ki je v visokogorju nujna, in privajenost srca na delovanje ob nižjem deležu kisika v zraku.

Raziskovalci so 15 let preučevali zdravstvene kartoteke več kot 1.000 prebivalcev treh vasi v bližini Aten, izmed katerih sta dve v nižjeležečih predelih, ena pa leži na višini 1.000 metrov. Ljudje v višjeležeči vasi so sicer imeli nekoliko povišan krvni pritisk in povsem primerljive dejavnike tveganja, vendar je bil delež obolelih in umrlih zaradi srčnih bolezni bistveno nižji kot pri ljudeh iz nižjih predelov.

"Razlike so bile bolj opazne pri moških kot pri ženskah," je še dodal Baibas.

Srčne bolezni sodijo med najbolj pogoste vzroke smrti na svetu. Kajenje, visok krvni pritisk, povišan delež holesterola v krvi, povečana telesna teža ter srčne bolezni v družini pa so dejavniki, ki povišujejo tveganje za srčna obolenja.