Februarja je Bolivijo razburila novica o nekdanjem razmerju Moralesa s podjetnico Gabrielo Zapato iz leta 2007, ko je bila stara komaj 19 let, on pa je že sedel na predsedniškem stolčku.

Ta je nato povedala, da se jima je v dve leti trajajočem razmerju rodil sin.

Predsednik Morales je sprva trdil, da je otrok kmalu po rojstvu umrl, nato pa je spremenil zgodbo in zatrjeval, da otrok ni sploh nikoli obstajal.

Sodišče je nazadnje 56-letnemu predsedniku odredilo, naj opravi test očetovstva in tako odgovori na trditve nekdanje partnerice.

"Evo Morales je državljan, ki spoštuje zakon. Če ga oblasti pozovejo, se bo odzval," je zagotovil Moralesov odvetnik, bolivijski predsednik pa je včeraj nato test očetovstva res opravil. O rezultatih tamkajšnji mediji za zdaj še ne poročajo.

Oba vpletena tudi v korupcijski škandal
V povezavi z 28-letno Gabrielo Zapato pa bolivijskega predsednika obremenjuje še en škandal, in sicer domnevno trgovanje z vplivom v korist njegove nekdanje spremljevalke, ki vodi kitajsko družbo CAMC.

Ta je z vlado sklenila posle v vrednosti 576 milijonov dolarjev, zaradi česar proti njej poteka več preiskav.

V četrto ne bo šlo
Morales, ki je prvi indijanski predsednik Bolivije, je na oblasti od leta 2006. S politiko poštenega razdeljevanja prihodkov od naravnega plina je številnim ljudem pomagal iz revščine in ustvaril nov srednji razred domorodnega prebivalstva Bolivije. Ob tem se lahko pohvali z visoko gospodarsko rastjo.

A februarja letos je moral priznati poraz na referendumu, na katerem so volivci in volivke odločali, ali se lahko poteguje še za četrti mandat. Po uradnih izidih je več kot 51 odstotkov volivcev nasprotovalo tovrstnim ustavnim spremembam. Sprememba ustave bi namreč Moralesu omogočila še eno kandidaturo, v primeru dodatnega mandata pa bi se na oblasti obdržal do leta 2025. Zdajšnji mandat se mu bo iztekel leta 2020.