Mickey Rourke ga je na velikem platnu ubil že dvakrat, Steve Austin, Charles Bronson, Robert De Niro in 50 Cent pa "le" enkrat. V njegovo vampirsko srce je bil zaboden križ. Vrtalnik je šel skozi njegove možgane. Leta 2010 - po skoraj treh desetletjih filmskega mesarjenja - je Trejo končno dobil osrednjo vlogo v filmu Mačeta. Predstavil se je v vlogi skrivnostnega množičnega morilca, ki ubija v imenu pravice. Zdaj je tu nov del, ki ga bo verjetno ustoličil kot enega izmed najmanj ljubečih zvezd hollywoodske franšize. A to ne spremeni ničesar za 69-letnega igralca, katerega obraz in pojava sta dokument življenja.

Odraščal je nekaj kilometrov stran od mesta Pacoima, v okolju, ki je bilo vse prej kot idilično. Pri osmih letih je prvič kadil marihuano, pri dvanajstih je prvič poskusil heroin. Njegova mati Alice je bila gospodinja, oče gradbinec. A največji pečat v njegovem življenju je v mladih letih pustil njegov stric Gilbert, ki mu je pokazal svet alkohola, mamil in ropanja. "Lahko da je imel v žepu pet tisoč ameriških dolarjev, toda še vedno je šel oropat trgovino z alkoholom za 80 ameriških dolarjev," se je svojega strica spominjal Trejo. Pri trinajstih je bil Trejo desna roka Gilberta. "Bil sem dobesedno njegova vreča za udarce," je dejal Trejo in nadaljeval: "Moral sem se naučiti pretepati, če nisem hotel ostati žrtev."

V mladosti je tako z druščino za zabavo kradel avtomobile. Kradel jih je tudi za rope bank. Včasih je bilo lažje, je priznal v enem izmed intervjujev. Danes je odzivni čas med sprožitvijo alarma okoli trideset sekund, včasih je trajalo "udobne štiri minute". Najprej so si ogledali prostor, nato so prišli dan prej, ukanili alarm, vzeli svoj delež in opazovali nemočne policiste po ropu. Ključ je bil po njegovih besedah v tem, da si bil videti miren in nisi paničaril.

Pestra zgodovina z možem postave
Njegova policijska kartoteka je zelo barvita. Nekoč je po nekem pretepu zabodel mornarja s črepinjo razbite steklenice. Prvič so ga prijeli pri 15 letih. Sledil je odhod v popravni dom. Eno izmed svojih večjih napak v življenju je zagrešil pri 23 letih. Nekemu preprodajalcu mamil je prodal približno sto gramov heroina, vrednega 30.000 ameriških dolarjev. Toda kupec je bil zvezni agent pod krinko. Poslali so ga v zapor, a še prej je na dvorišču svoje matere zakopal okoli 15.000 ameriških dolarjev, ki si jih je prislužil s prodajo mamil.

Čas, ki ga je takrat preživel v zaporu San Quentin, je označil za eno izmed večjih življenjskih lekcij. Tam je bil prisiljen, da je izpopolnil svojo boksarsko tehniko, če je želel preživeti. Znotraj zapora je postal prvak v težki in lahki kategoriji. Njegovi najboljši prijatelji tam so postali morilci. V zaporu je dobil tudi svojo najbolj znano tetovažo - žensko s sombrerom na svojih prsih.

"Osnutek smo naredili v San Quentinu. Ko so me štiri mesece pozneje premestili v Folsom, je bila izdelana." Tudi v zaporu se je zapletal v težave. Toda leta 1968, po enem izmed zaporniških izgredov, zaradi katerega je moral v samico, si je prisegel, da mora nekaj spremeniti. Ko je leto pozneje prišel ven iz zapora, so bili njegovi sojetniki prepričani, da ga bodo spet videli.
Tisti odločilni "ne"
Zunaj ga je pričakalo vse, kar je pustil za sabo. Le nekaj mesecev po izpustu je bil znova v družbi svojega strica Gilberta. Znova v akciji preprodajanja heroina. A Trejo je rekel "ne". Nekaj časa po tem, ko se je uprl stricu, se je ta znašel v strelskem obračunu s policijo in bil odpeljan v zapor. Trejo pa je ostal zunaj.

Filmski deloholik
Njegova filmska kariera se je začela po naključju. Nekega dne se je srečal z nekim mladim moškim, ki ga je povabil na snemanje filma Pobegli vlak (Runaway Train). Tam so mu ponudili službo statista. Scenarist filma Edward Bunker, ki je tudi pustil nekaj let svojega življenja v zaporu, je v Treju prepoznal nekdanjega sojetnika. Najprej mu je ponudil 320 ameriških dolarjev na dan, če bi treniral igralca Erica Robertsa za prizore boksanja, pozneje pa je bilo Trejevo delo všeč režiserju filma Andreju Konchalovskyju, ki mu je ponudil vlogo v filmu.

Do zdaj je zbral že več kot dvesto pojavitev v filmih. Pojavil se je tudi v dvajsetih na leto. A Mačeto označuje za svojo največjo profesionalno izkušnjo v življenju. Ne hodi na dopust. Ne vzame si odmorov. Dela. In pravi, da se to ne bo nikoli spremenilo. "Leta 1968 sem bil na poti v j*** plinsko celico, danes imam j*** akcijsko figuro," je sklenil Trejo.