Dejal je, da mu pisanje knjige, ki jo je tri leta pisal z navadnim tipkalnim strojem, niti približno ni šlo tako od rok kot pisanje pesmi. Ko pišeš pesem, jo lahko napolniš z metaforami, medtem ko moraš v knjigi navajati zgolj tisto, kar se je v resnici zgodilo, je dejal rokovska legenda, ki je zagrešil take uspešnice, ko sta Like a Rolling Stone in Knockin' on the Heaven's Door.

Kljub naporom ob pisanju pa je Dylan zadovoljen s knjigo, kateri je dal naslov Chronicles, Vol. 1. Bob se ob tem še vedno sprašuje, zakaj so ga ljudje vseskozi imeli za enega izmed glasnikov generacije 60. let. Vse, kar sem počel je, da sem pisal odkrite in glasne pesmi, je dejal v spominu na takratne čase.

V nasprotju z mnogimi glasbeniki takratnega časa, ki zaradi burnega življenja in jemanja mamil niso dočakali svojega 30. rojstnega dne, se je Dylan utegnil poročiti. Družina in otroci so mi povsem spremenili življenje, piše. Kar naenkrat so bili ob meni ljudje, ranljivi tako kot jaz in za katere sem moral poskrbeti.

Mediji pa so me še vedno slikali kot nezlomljivega upornika, se zlatih časov spominja Dylan.