Ob okrogli obletnici se po svetu vrstijo številne razstave predmetov, ki so ji nekoč pripadali, oblačil, ki jih je nosila, in ličil, ki jih je uporabljala. Številne razstave so se ali pa se še bodo končale z dražbami.

Marilyn Monroe se je rodila 1. junija 1926 kot Norma Jean Mortenson (pozneje je začela uporabljati priimek Baker) in velik del otroštva zaradi materinih psihičnih težav (diagnosticirali so ji paranoidno shizofrenijo) preživela v rejniških družinah in sirotišnicah. Pri 16 letih se je prvič poročila z družinskim prijateljem, 21-letnim Jamesom Doughertyjem - vse podrobnosti je uredila njena skrbnica, saj jo je želela tako obvarovati pred tem, da bi jo znova poslali v sirotišnico.

Prva poziranja in prve vloge takoj po vojni
Norma Jean je kot poročena gospa pustila šolo, najprej nekaj časa doma gospodinjila, nato pa se med vojno zaposlila v tovarni, kjer so izdelovali vojaška letala. Tam je leta 1944 tudi spoznala fotografa Davida Conoverja, ki so ga poslali, da naredi serijo fotografij o ženskah med vojno. Čeprav fotografij niso nikoli uporabili, si je Coover koketno Normo Jean zapomnil in jo pozneje večkrat angažiral za različna fotografiranja.

Norma Jean, ki se je v tem času že začela predstavljati kot Jean Norman, si je dala ostriči svoje dolge skodrane lase in si jih začela barvati, tudi oblačiti se je začela bolj koketno in si vse bolj prizadevala najti delo v modni in filmski industriji. Leta 1947 je dobila peščico manjših vlog, nato pa jo je leta 1948 pod svoje okrilje vzel Johnny Hyde, podpredsednik agencije za iskanje talentov William Morris, ji plačal več lepotnih operacij in ji našel nekaj manjših vlog.

Te so sčasoma postajale vse večje, dokler ji ni uspel veliki preboj - samo leta 1950 jo je bilo mogoče videti v petih filmih, med drugim tudi v Asfaltni džungli in Vse o Evi. Lik trapaste plavolaske, ki zmede in zapelje moške s svojo zdaj pristno, drugič hlinjeno naivnostjo, je utelesila v filmu Howarda Hawksa Gospodje imajo raje plavolaske (1953), ko je skupaj z Jane Russell uporabila vse erotične zvijače in prepevala pesem Diamonds Are Girl's Best Friends.

Dobičkonosna platinasta plavolaska
V naslednjem desetletju je Marilyn snemala film za filmom - skupno je zaigrala v več kot 30 celovečercih, med drugim v filmih Sedem let skomin, Nekateri so za vroče, Avtobusna postaja, Asfaltna džungla, Vse o Evi, Reka brez povratka, Kako poročiti milijonarja … Veljala je za najdonosnejšo zvezdnico desetletja, saj je studiu Twentieth Century Fox z več kot 20 filmi prinesla več kot 200 milijonov dolarjev. A dobiček studia vseeno ni bil tolikšen, kot so si njegovi vodilni obetali - ker je Monroejeva veliko zamujala, pogosto se je na snemanju pojavila pod vplivom različnih substanc itd., so se snemanja filmov največkrat zavlekla in s tem tudi podražila.

Tako pestra, kot je bila njena filmska kariera, je bilo tudi njeno zasebno življenje - poročila se je s slovitim dramatikom Arthurjem Millerjem in igralcem bejzbola Joejem DiMaggiem. Z leti je postala precej zasvojena z različnimi mamili in zdravili na recept - ravno prevelika količina uspavalnih tablet je bila, vsaj tako pravi uradna razlaga, kriva za njeno prezgodnjo smrt - 5. avgusta 1962 zgodaj zjutraj jo je namreč v sobi mrtvo našel njen psihiater, ki ga je poklicala njena sobarica, ker je začutila, "da nekaj ni v redu". Okoli postelje so ležale stekleničke različnih uspavalnih tablet.

Dvomi o pravem vzroku smrti
Glede na količino barbituratov v telesu je mrliški oglednik kmalu presodil, da ni šlo za nesrečo, saj tako velike količine uspavala Marilyn ne bi mogla zaužiti po pomoti. A številni njeni oboževalci razlage o usodnem prevelikem odmerku niso nikoli zares sprejeli in so še danes prepričani, da so igralko v resnici umorili. Pokopali so jo tri dni pozneje v krogu najbližjih, slovesnost pa sta skupaj organizirala nekdanji mož DiMaggio in njena menedžerka Inez Melson.