"Ko sem bila mlajša, sem ob misli, da bi morala po osvojitvi turnirja kaj povedati, pogosto namerno izgubila v polfinalu. Bilo je zelo hudo," se je zapeljiva Argentinka spomnila muk iz preteklosti, ki jih je doživljala zaradi treme pred nastopanjem, v pogovoru za argentinski La Nacion pa je dodala: "Bila sem zelo introvertirana. Tudi v šoli sem imela težave, ker sem bila zelo zadržana."

Danes 43-letna Sabatinijeva, ki ima svojo linijo dišav, je dejala, da je bila njena največja težava sramežljivost: "Postajala sem živčna ob misli, da bi morala dati izjavo, hkrati pa sem bila tudi zelo tekmovalna, tako da so me porazi frustrirali. Ko sem bila majhna, sem se že po prvem izgubljenem nizu predala, saj sem bila zelo jezna nase, ker nisem bila v stanju osvojiti prvega niza."

Zmagovalka Odprtega prvenstva ZDA v letu 1990 in dobitnica srebrne olimpijske medalje leta 1988 je bila znana kot ena najbolj nadarjenih in ena najzapeljivejših teniških igralk v 80. in 90. letih. Veliko je bilo govora o rivalstvu Sabatinijeve s Steffi Graf, Argentinki pa ni nikoli uspelo postati številka ena ženskega tenisa (najvišje je bila na 3. mestu): "Mislim, da sta moja slava in moja javna podoba imeli nekaj pri tem, da nisem nikoli postala številka ena."

Sabatinijeva, ki se je upokojila leta 1996, danes živi v Buenos Airesu, pogosto pa potuje v Evropo in ZDA zaradi poslovnih obveznosti, kot je recimo promoviranje svojih dišav. Čeprav se je dobro znašla v svetu kozmetike, pa njena največja ljubezen ostaja tenis: "Rada sem igrala tenis. Vzljubila sem ga isti trenutek, ko sem v roke prvič prijela lopar, postala sem 'nora' nanj. Rada sem igrala, bila sem tekmovalna, želela sem zmagati. To je bilo vse, kar sem znala. V prvih nekaj letih je bil tenis le igra, pozneje je postal delo."