Zadnji James Bond - svetlolasi Daniel Craig v službi njenega visočanstva. Foto: IMDb
Zadnji James Bond - svetlolasi Daniel Craig v službi njenega visočanstva. Foto: IMDb
Bond, ki smo si ga najmanj zapomnili, je bil tudi najrahločutnejši - George Lazenby. Foto: IMDb
Sean Connery je bil politično najmanj korektni Bond. Foto: IMDb

Nedavno je namreč na družbenih omrežjih zaokrožil videokolaž najbolj seksističnih in mizogenih prizorov v priljubljeni franšizi, ki navdušuje gledalce vse od leta 1962. Med izbranimi prizori je na primer tisti v Goldfingerju, v katerem Sean Connery tleskne po zadnjici svojo spremljevalko, pa tisti, v katerem si Conneryjev Bond v skednju fizično podredi Pussy Galore v podobi Honor Blackman.

V družbenem vzdušju politične hiperkorektnosti in gonje proti vsemu, kar je percipirano kot neprimerno, je bilo le vprašanje časa, kdaj se bo znašel na udaru tudi James Bond. A pri Washington Postu so že leta 2015, dve leti pred gibanjem Me Too, na to temo spisali kritični članek z naslovom James Bond je še vedno seksistični dinozaver.

Zlasti začetni filmi iz bondijade so, še posebej v retrospektivi, precej problematični, polni fizičnega in verbalnega nasilja nad ženskami, odkritega seksizma in občasnega rasizma, pa opozarja v svojem članku Guardian.

Za primer slednjega navaja "pavšalni rasizem" filma Živi in pusti umreti, prizor v Dr. No, v katerem Bond pozove temnopoltega Quarrela, naj mu prinese čevlje, in izbiro kanadskega igralca Josepha Wisemana za vlogo kitajsko-nemškega zlikovca.

Najbolj nepozabni najokrutnejši
V zadnjih filmih so bile Bondove "značajske pomanjkljivosti" do neke mere priznane – tako smo dobili v Golden Eyu (1995) M v podobi Judi Dench, ki Bondu v podobi Piercea Brosnana zabrusi, da je "seksistični, mizogeni dinozaver, fosil hladne vojne", v Kvantumu sočutja pa Daniela Craiga okara, ker je zakrivil smrt "žrtvenega jagnjeta" v podobi Gemme Arterton.

A kaj, ko je vlogo Bondovega šefa M-a v Spectru (2015) od Dencheve prevzel Ralph Fiennes, s tem pa je obmolknil še zadnji pravičniški, kritični ženski glas v bondijadi, obžaluje Guardian.

Hkrati časnik priznava, da so najbolj nepozabni trenutki Bondovih filmov ravno tisti najtemačnejši – ko je agent 007 najbolj okruten, najbolj surov ali najbolj neobrzdan. Tako sta dva Bonda, ki sta bila najbolj omledna in se ju nihče več ne spomni, Timothy Dalton, ki je bil do ženskih likov najbolj obziren, in George Lazenby, edini Bond, ki se je zaljubil in poročil.

Rešitev v antijunaku Bondu?
Kaj torej predlaga politično korektni avtor članka? Drugače od mnogo uporabnic na Twitterju, ki vse glasneje pozivajo k dokončni upokojitvi "seksističnega" agenta, pri Guardianu kot rešitev vidijo, da se sprejme Bondova "temna plat", da pa se ne prikazuje več kot filmski junak in vzornik. "V modernem času temu modulu preprosto ne ustreza več," pišejo.

V času kompleksnejših filmskih likov kot v 60. letih so antijunaki so tako ali tako v modi, naj si bo to Wolverine, Logan ali pa Loki. Še bolj je to očitno na televiziji, kjer je to verjetno najbolj korenito sprožil Tony Soprano v podobi Jamesa Gandolfinija (Sopranovi), se nadaljeval z Walterjem Whitom (Bryan Cranston, Kriva pota) in Nancy Botwin (Mary-Louise Parker, Gandža), trenutno pa so samo nekateri od primerov vohunska zakonca Jennings (Keri Russell in Matthew Rhys) v Američanih in "pralec denarja" Marty Byrde (Jason Bateman) v seriji Ozark.