Finančna in gospodarska kriza je zarezala v proračune, ki jih tiste evropske države, ki se kraljevim družinam (še) niso odpovedale, namenjajo svojim kronanim glavam. V Španiji, Veliki Britaniji in zdaj še v Belgiji se je modra kri znašla pod plazom kritik, saj se kljub vsemu svojemu premoženju (in ta večinoma vključuje obsežne posesti, nepremičnine itd.) dolgo časa niso bili pripravljeni odpovedati "plači", ki jo dobivajo iz državnega proračuna.

Pod pritiskom javnosti (in zaradi vsesplošnega zategovanja pasu) so drug za drugim popustili in soglašali z zmanjšanjem bodisi mesečnega dohodka bodisi stroškov vzdrževanja premoženja. Profesor Herman Matthijs, ki na univerzi v Gentu predava o javnih financah, tako za AP ugotavlja: "Kaže, da v državah, ki se spopadajo s hudimi finačnimi težavami, niti monarhi ne morejo ubežati pritiskom po varčevanju."

Albert se "odpoveduje" 350.000 evrom
Belgijski kralj Albert II. je tako v ponedeljek v enem izmed redkih sporočil za javnost, v katerih se dotika svojih financ, pojasnil, da predlaga zamrznitev sredstev, ki jih na leto dobi od države (okoli 10,8 milijona evrov). S tem se je odpovedal triodstotni uskladitvi zneska z inflacijo, razliko (približno 350.000 evrov) pa bi namenil za vzdrževanje svojih posestev in nepremičnin - ta strošek načeloma krijejo iz državnega proračuna.

Čeprav ne gre za visok znesek (skupno bo v tem in prihodnjem letu prihranil dobrih 600.000 evrov), je simbolna gesta vseeno malce pomirila Belgijce, ki s težkimi srci pričakujejo napovedano februarsko odločanje o novih varčevalnih ukrepih. Da mora vlada "plačo" kraljevi družini vsako leto uskladiti z inflacijo, je sicer zapisana v belgijski ustavi, poroča AP, zato bi se vlada plačilu tega zneska le stežka izognila.

Varčevati bi moral vseeno, zdaj pas zateguje prostovoljno
Belgijski finančni minister Steven Vanackere je v ponedeljek, še preden je Albert II. javnosti posredoval svoj predlog, napovedal, da vlada denarja ne bo dala brez boja: "Februarja bomo mogli sprejeti ostre ukrepe, in če kdor koli meni, da jih ne bo čutil, se moti." Le malo pozneje pa so iz kraljeve pisarne sporočili, da je Albert "že nameraval prostovoljno prispevati svoj delež k varčevalnim ukrepom".

Manj denarja tudi za špansko in britansko kraljevo družino
Podobni varčevalni ukrepi so sicer doleteli tudi špansko in britansko kraljevo družino. V Španiji, kjer se s finančnimi težavami spoprijemajo že skoraj od začetka svetovne gospodarsko-finančne krize, je parlament "odredil" zmanjšanje sredstev, namenjenih za potovanja in vzdrževanje kraljevega premoženja, za pet odstotkov, za 15 odstotkov pa so zmanjšali redne mesečne prihodke kralju Juanu Carlosu in ožji kraljevi družini.

Leta 2011 so za kraljevo družino manj prispevali tudi Britanci, saj je vlada Buckinghamski palači skupne stroške oklestila za 5,3 odstotka (na 32 milijonov funtov oz. 38 milijonov evrov). Največ so prihranili na račun cenejšega vzdrževanja kraljevih rezidenc, skoraj štiri milijone funtov.

Ker je kriza, kraljica Beatrix sama plačuje stroške vzdrževanja svoje jahte
Celo na Nizozemskem, kjer krize, v primerjavi s številnimi drugimi evropskimi državami, ne čutijo toliko, so morale kronane glave zategniti pas. Kraljica Beatrix ter kronski princ Willem Alexander in njegova žena, princesa Maxima, so morali že lani "preživeti" z okleščenim proračunom - ta je bil v primerjavi z letom prej manjši za 422.000 evrov in je znašal 39,2 milijona evrov.

Največji delež kraljevega proračuna (več kot 20 milijonov) sicer predstavljajo stroški kraljevih obiskov in potovanj, zato je razumljivo, da so največ varčevali ravno na tem področju. Že lani si je kraljica Beatrix tako morala "sama" (z žepnino, ki jo dobi od države) plačati vzdrževanje svoje zasebne (!) jahte.