Filmska zvezdnica in oskarjevka za vlogo nune v filmu Zadnji sprehod (1995), ki se ukvarja s tematiko smrtne kazni, je na okrogli mizi na filmskem festivalu v New Yorku povedala, da je izvod knjige sestre Helen Prejean, po kateri je nastal omenjeni film (v njem igra glavno moško vlogo Sean Penn), poslala tudi papežu. "A prejšnjemu. Ne temu nacistu, ki ga imamo zdaj," je besede Sarandonove citiral newyorški časopis Newsday.

Pogovor na filmskem festivalu v okrožju Hamptons na Long Islandu, v katerem naj bi igralka izjavila omenjene besede, je vodil igralec Bob Balaban, tematika pa je bilo filmsko in družbeno angažirano delo Sarandonove. Balaban naj bi igralko blago okaral zaradi izrečenega, a je opazko nato ponovila. Njeni agentje zadeve še niso komentirali.

V Nemčiji rojeni papež Benedikt XVI., prej znan kot kardinal Joseph Ratzinger, naj bi bil v zgodnjih štiridesetih letih res član Hitlerjeve mladine, kar naj bi po pisanju agencije Reuters potrdili tudi iz Vatikana. V 2. svetovni vojni naj bi dezertiral iz vojske in kasneje dejal, da so njegovi starši kot predani katoliki zavračali nacistično ideologijo.

Katoliki in Judje proti Sarandonovi
Bill Donohue iz newyorške Katoliške lige za verske in državljanske pravice je oznake Sarandonove označil za "izjemno prostaške" in v izjavi za javnost zapisal, da kažejo na "nevednost brez primere". Dodal je še, da je bil vpis v nacistično mladino za 14-letne nemške dečke v tistem času nekaj samoumevnega in poudaril, da je sedanji papež kmalu po včlanitvi zapustil omenjeno gibanje. Prav zato naj bi Judje nanj danes gledali kot na prijatelja, ne sovražnika.

Iz judovske Lige proti klevetanju, v kateri se borijo proti protisemitizmu, pa so Sarandonovo pozvali, naj se opraviči katoliški skupnosti: "Sarandonova se morda v vseh pogledih ne strinja s Cerkvijo, a to ni izgovor za obmetavanje ljudi s primerjavami z nacisti. Takšne besede so sovražne, maščevalne in hkrati zmanjšujejo pomen holokavsta," so še dodali.

65-letna Sarandonova, ki je odraščala v New Yorku v katoliški družini, je znana kot družbena aktivistka: podpira najrazličnejša prizadevanja, od boja proti lakoti in aidsu do nasprotovanja ameriški invaziji v Iraku. Leta 1999 je igralka, slavna tudi po vlogi v "ženskem road movieju" Thelma in Louise, postala Unicefova ambasadorska dobre volje.