70-letna ikona heavy metala Ian Frasier Kilmister se je v zadnjem obdobju boril s številnimi zdravstvenimi težavami, zaradi katerih je moral zmanjšati uživanje alkohola in kajenje cigaret. Čeprav je že začel kazati znake napredka, je bilo vseeno premalo. Zato sta tudi preostala člana skupine začela prestavljati datume nastopov. "Sploh ne moremo izraziti, kako pretreseni smo in žalostni smo. Ni besed," sta še zapisala kitarist Philip Campbell in bobnar Mikey Dee.

Ko je izvedel za bolezen, je bil doma pred svojo priljubljeno videoigro iz lokala The Rainbow, ki mu jo je priskrbela družina. "Več bomo povedali v prihodnjih dneh, toda za zdaj, prosim, predvajajte Motörheade na glas. Predvajajte Hawkwind na glas in igrajte Lemmyjevo glasbo na glas. Spijte kozarček ali dva. Delite zgodbe. Slavite življenje, ki ga je ta čudoviti mož slavil s takšno vnemo. Tako bi on želel," sta prepričana člana zasedbe.

Ikonični Lemmy je bil hkrati srce in duša Motörheadov. In sodeč po objavah na družbenih omrežjih, je njegova smrt tudi konec za skupino - vsaj za nekaj časa -, saj so že odpovedani nekateri koncerti. Najbliže Sloveniji bi morali nastopiti naslednje poletje na festivalu InMusic.

Britanski heavymetalci so se nazadnje ustavili pri nas leta 2012. Legendarni angleški trio Motörhead z nesmrtnim železnim "kanclerjem" na čelu, ki si je za svoje zasluge, kot eden utemeljiteljev rockerske kulture, že davno zaslužil popolno spomeniško varstvo, se je v Halo Tivoli vrnil po 23 letih.

Motörhead so v Sloveniji nastopili tudi na Metalcampu v Tolminu poleti leta 2007, pred tem pa v sklopu motozbora v Moškanjcih pri Ptuju "davnega" leta 1999. Leta 1989 so Motörhead nastopili v Ljubljani v formaciji kvarteta. V postavi sta bila takrat še (danes že pokojni) kitarist Michael Burston, znan tudi kot "Wurzel", in originalna bobnarska "beštija" skupine Phil "Philthy Animal" Taylor. Že takrat pa je za Motörhead z Lemmyjem zaigral z ramo ob rami kitarist Philip Campbell, ki se je Motörheadu pridružil leta 1986.

"Podaj mi grah," je daljnega leta 1965 izustil vodja rajnke Jugoslavije, maršal Josip Broz - Tito. Besede so bile namenjene prav Lemmyju, ki se je pri njem mudil na državniškem sprejemu in večerji. Ostalo je zgodovina. Basist in pevec se bo za vedno zapisal v zgodovino po uspešnicah, kot so Ace of Spades, Overkill, No Sleep 'Til Hammersmith ...

Tako, kot je igral - hitro in glasno -, je tudi živel. Nobena skrivnost ni, da je bila steklenica viskija znamke Jack Daniels njegova zvesta spremljevalka vsak dan. Poleg tega pa je vzbujal pozornost s svojim razgibanim spolnim življenjem."Rojen, da izgubi, živel, da je zmagal," so zapisali na uradni strani legendarne zasedbe.

Zgodba, ki jo je spisal Lemmy
Lemmy se je rodil 24. decembra 1945 v povojni Veliki Britaniji. Rojen brez prebite pare, rešen zaradi Beatlov. "Moj prvi spomin je na vpitje - in ne vem, zakaj," je zapisal Lemmy v svojih spominih White Line Fever leta 2010. Navdihovala ga je glasba Buddyja Hollyja in Eddieja Cochrana. "Odločil sem se, da vzamem v roke kitaro, deloma zaradi glasbe, ampak 60 odstotkov zaradi žensk. Odkril sem, da je kitara neverjeten magnet ... To je edina stvar, ki je takoj delovala in nikoli nisem gledal nazaj," je še zapisal "kancler".

Šestdeseta je preživel ob preigravanju v različnih skupinah. Kmalu se je znašel na robu scene, ki jo je revolucionalizirala skupina Fab Four. Lemmy jih je prvič zagledal v klubu Cavern Club v domačem Liverpoolu, ko je bil še najstnik. Zanj so bili oni pravi rockerji.

Potem ko je delal kot "roadie" na turnejah Jimija Hendrixa, je prvo slast slave okusil v zgodnjih sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. To so bili časi, ko je nabiral koncertno kilometrino v psihedelični space-rockovski skupini Hawkwind. Čeprav so bili to tudi časi generacije "flower power", je bila njihova glasba daleč od tega, ker so poslušali hipiji. "Bili smo črna nočna mora. Včasih smo zaklepali vrata, da ljudje niso mogli zbežati," je enkrat dejal Lemmy.

Takrat se je označil za "odvisnika od spida" in ta odvisnost ga je tudi odpeljala na drugo pot kot skupino. Namreč, potem ko so ga aretirali zaradi posedovanja spida na kanadski meji leta 1975, so ga odpustili iz skupine. "Ugotovil sem, da je z Lemmyjem kar težko sodelovati, ker smo bili v skupini, v kateri je vsak jemal različna mamila," je pojasnil član Hawkwindow Nik Turner.

Na Lemmyjevo srečo je kmalu za tem našel glasbeno okolje, kjer je obstajalo soglasje o uživanju prepovedanih substanc. Leta 1975 je ustanovil Motörhead. "Lemmy je bil začetnik heavy metala. Mogoče še korak pred Black Sabbath," ga je nekoč označil Alice Cooper in Ozzy Osbourne je temu samo prikimal.

Rokenrol in ne heavy metal
Lemmyja ni zanimalo predalčkanje, vztrajal je, da je bila Motörhead "samo rokenrolska skupina". In to je poudarjal na vsakem odru, na katerem je stal. Toda njihov zvok je bil brutalen, zmes rocka in punka, popolno nasprotje disca, ki je začel v popularno kulturo prodirati v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Lemmy je v skupini igral bas, toda na način, kot da bi igral kitaro.

Motörhead so posneli več kot 20 albumov in do konca ostali na turneji. Njihov zvok je izhajal iz njihovega načina življenja. Ko so Lemmyja leta 2008 vprašali, katero mamilo najbolj vpliva nanj, je odgovoril: "Vsa izmed njih." In potem so bile tu še ženske. "V neki britanski reviji so zapisali, da sem podrl dva tisoč žensk. Pa to ni res. Rekel sem jim, da sem jih tisoč," je dejal Lemmy leta 2012.

Bil je strasten zbiralec nacističnih spominkov, zaradi česar je bil pogosto kritiziran. "Rad sem bil obkrožen z vsemi temi stvarmi, ker so me spominjale dogodkov iz preteklosti," je zapisal in nadaljeval: "Ne razumem ljudi, ki mislijo, da če boš nekaj ignoriral, bo le-to izginilo. To je popolno napačno mišljenje - ob ignoranci se krepi moč."