Ta kraljica si ime deli z eno najbolj znanih britanskih zgodovinskih osebnosti – kraljico Elizabeto I. Seveda, to ni nihče drug kot kraljica Elizabeta II., ki britanski prestol zaseda že več kot pol stoletja. 6. februarja je namreč minilo že 54 let, odkar je kot kraljica Velike Britanije nasledila svojega očeta Jurija VI.

Elizabeta II. je kraljica Velike Britanije in še petnajstih sicer neodvisnih držav Commonweltha  Kanade, Avstralije, Nove Zelandije, Jamajke, Barbadosa, Bahamov, Grenade, Papue Nove Gvineje, Salomonovih otokov, Tuvaluja, Sv. Lucije, Sv. Vincenca in Grenadinov, Antigue in Barbude, Belizeja ter Sv. Kittsa in Nevisa.

Nepričakovana prestolonaslednica
Elizabeta je nasvet prijokala leta 1926 kot prva hči Jurija VI. in Elizabete Bowes-Lyon. Pet tednov po rojstvu je bila krščena kot Elizabeth Alexandra Mary Windsor. Kot je bilo v tistih časih v navadi med aristokrati, je mala Elizabeta svoje znanje nabirala kar doma. Sprva so jo zasebni učitelji poučevali o vseh področjih malo, dokler ni leta 1936 njen oče postal britanski kralj in ona pa prva naslednica britanske krone. Takrat so prišle na vrsto zahtevnejše lekcije iz ustavne zgodovine in prava.

Že zgodaj na pot
Elizabeta, ki je znana kot kraljica z največ čezmorskimi potovanji, je že zgodaj začela obiskovati druge dežele sveta. Kot mladenka se je skupaj s svojo mlajšo sestro Margareto in starši podala na čezmorska potovanja v britanske kolonije, po številnih obiskih v tujini pa je znana še danes. V času svoje vladavine se je na uradne obiske podala kar 256-krat, obiskala pa je 129 držav. S svojimi pogostimi obiski si je na svojo stran pridobila veliko ljudi, predvsem prebivalce nekdanjih kolonij, ki jo na vsakem njenem obisku sprejmejo z odprtimi rokami in pristnim navdušenjem.

Med rojstvoma princese Ane in princa Andrewa pa se je morala mlada prestolonaslednica soočiti s pomembno nalogo. Februarja 1952 je Elizabeti umrl oče in že leto pozneje je postala 40. angleška kraljica. Skupaj z možem in otroki se je preselila v Buckinghamsko palačo v središču Londona, ki pa nikoli ni postala njen pravi dom. Tako kot mnogi monarhi pred njo je tudi sama svoj čas raje preživljala v gradu Windsor vzhodno od Londona.

Vedno vsilivejši mediji
V času Elizabetine vladavine se je tako v Veliki Britaniji kot tudi drugod po svetu marsikaj spremenilo. Tako je bila Elizabeta priča neodvisnosti kar nekaj nekdanjih britanskih kolonij, spremenil pa se je tudi odnos javnosti do kraljeve družine. Če je nekoč angleška kraljeva rodbina predstavljala avtoriteto in tradicijo, zdaj ljudi zanimajo predvsem njihove družinske skrivnosti in zasebno življenje.

Elizabeta II., ki je znana po svoji konservativnosti, vsaj kar zadeva versko prepričanje, moralne vrednote in družinsko življenje, pa še vedno skuša ohraniti zasebno življenje svoje družine za štirimi stenami gradov in dvorcev. Bila je prva kraljica, ki je svoje otroke poslala na šolanje v internat, s čimer jih je želela zaščititi pred vedno bolj vsiljivimi mediji, a ni bila povsem uspešna.

Začelo se je predvsem z zaroko med prestolonaslednikom Charlesom in pokojno princeso Diano. Njuna poroka je bila eden najbolj gledanih televizijskih prenosov, zanimanje pa ni usahnilo niti v poznejših letih njunega zakona, še posebej proti koncu njunega zakona, ko se je vedno glasneje govorilo o Dianinih ljubimcih in tudi o dolgoletni zvezi princa Charlesa s Camillo Parker Bowles. Sive lase pa je kraljici povzročal tudi mlajši sin Andrew, vojvoda Yorški, ki je bil poročen s Sarah Ferguson. Zakon je na zunaj deloval harmonično, rodili sta se dve deklici, a konec 80. let je Sarah postajala vedno bolj nezadovoljna zaradi togega kraljevskega življenja in leta 1992 je sledila ločitev.

Elizabeta II. je kljub prigodam svojih potomcev, ki ji niso bile niti najmanj pogodu, ohranjala dostojanstvo in videz mogočne vladarice. Prav zato so ji mnogi očitali, da je hladna in da ji nič ne pride do živega. Še posebej so ji Britanci zamerili njeno hladno držo na pogrebu princese Diane. A tudi hladna kraljica se je uspela v zadnjih letih otopliti in postati bolj ljudska, izboljšal pa se je tudi njen odnos z otroki.

Leta 2002 se je morala posloviti od dveh ožjih sorodnic, saj sta ji takrat umrli mama in sestra. Končno je sprejela tudi zvezo svojega najstarejšega sina in ločenke Camille Parker Bowles in se celo udeležila njune poroke aprila leta 2005. Čeprav se z otroki pogosto ni dobro razumela, pa je močno navezana na svoje vnuke, še posebej na princa Williama, starejšega sina princa Charlesa in princese Diane.

Prestolu se ne bo odrekla

Letos veliki jubilej
Elizabeta II. se bliža veliki prelomnici, saj praznuje že 80. rojstni dan. Čeprav ima uradno rojstni dan 21. aprila, je vsako leto praznovanje šele junija. Razlog za to je povsem vremenske narave, saj je aprila vreme veliko bolj muhasto kot junija. Ob visokem jubileju tako pomembne osebnosti, kot je kraljica, se bo zvrstilo kar nekaj prireditev in dogodkov, tako na njen rojstni dan kot tudi 17. junija, ko bo uradno praznovanje.

Dan, ko se je rodila, je Elizabeta II. tako kot vsako leto preživela v gradu Windsor v družinskem krogu. Pripravila je slavnostni sprejem in kosilo v Buckinghamski palači, pozneje pa je obiskala tudi nekaj pomembnih britanskih ustanov.

Ob njenem rojstnem dnevu so se potrudili tudi drugi. Tako so pripravili tri razstave, posvečene kraljičinemu življenju, princ Charles ji je pripravil rojstnodnevno večerjo, v kapeli svetega Jurija pa je bila posebna maša za kraljičin rojstni dan. Velika parada bo sledila 17. junija, ko bo kraljici v čast po londonskih ulicah zakorakala kraljeva straža v rdečih uniformah.