Poudarili so tudi širitev omrežja električnih polnilnic: do leta 2021 naj bi v Sloveniji stalo 269 javnih polnilnic z močjo do 22 kilovatov in prav toliko z močjo nad 22 kilovatov, leta 2030 pa naj bi jih bilo več kot 20 tisoč. Poleg tega naj bi v naslednjih štirih letih dobili skupno še 1022 električnih polnilnic v zasebnih gospodinjstvih in 660 polnilnic v zasebnih podjetjih.

Kaj prehod na električne avtomobile pomeni za potrošnike. Nas bodo stali več ali morda manj od avtomobilov z motorji na notranje zgorevanje? V zvezi s tem je zanimiva študija, ki jo je organizacija Element Energy Ltd izdelala v sodelovanju z evropskimi organizacijami za varovanje pravic potrošnikov, tudi našo Zvezo potrošnikov Slovenije, govori pa o praktično-finančnih vidikih prehoda na avtomobile z alternativnim pogonom.

3,5-odstotno znižanje izpustov letno

Če bi radi do leta 2050 izpuste, ki jih ustvari promet, spustili pod 60 odstotkov ravni iz leta 1990, bomo morali vsako leto izpuste povprečno znižati za 3,5 odstotne točke, kar pomeni korenite posege v pogonsko tehniko vozil in način njihove uporabe. In to ne šele čez nekaj let, ampak takoj. Množičnost bolj učinkovitih avtomobilov in napredek v baterijski tehnologiji bosta seveda pripomogla tudi k zmanjšanju stroškov njihove uporabe, ki se bodo - upoštevajoč štiriletni ciklus uporabe - do leta 2024 predvidoma spustili na raven avtomobila z bencinskim motorjem na notranje zgorevanje, do leta 2030 pa celo le malenkost nad raven avtomobilov z dizelskimi motorji. Stroški uporabe hibridnih in priključnohibridnih avtomobilov bodo sicer v naslednjih letih padali še bolj korenito, a se bo krivulja njihovega zniževanja okrog leta 2020 izravnala in bodo bolj ali manj ostali dražji od električnih avtomobilov in avtomobilov z motorji na notranje zgorevanje.

Nove obdavčitve

A velja tudi premislek v drugo smer. Stopnje obdavčitev so danes sicer višje na avtomobile z motorji na notranje zgorevanje, pričakovati pa smemo, da se bodo z rastjo prodaje električnih avtomobilov danes samoumevne stopnje subvencioniranja ne samo zniževale in ukinjale, ampak se bodo po stopnji obdavčitve električni avtomobili počasi začeli približevati klasičnim avtomobilom, saj je malo verjetno da bi se države odpovedale izjemo bogatemu viru prihodkov za polnjenje proračuna s številnimi dajatvami, taksami in drugim, kar plačujemo za lastništvo in rabo osebnega vozila.

Seveda bo zaradi povečanja uporabe električnih avtomobilov treba povečati tudi omrežje polnilnih postaj in, poleg povečanja zmogljivosti in trajnosti električnih baterij, ki bo navsezadnje stvar proizvajalcev, oblikovati tudi kanale za njihov odvzem ter razgradnjo in njihovo zamenjavo z novimi, kar bo električne avtomobile naredilo zanimive tudi za trg rabljenih vozil. Konec koncev so tudi najstarejši električni avtomobili na trgu premalo časa, da bi lahko proizvajalci in razgrajevalci že pridobili potrebne izkušnje. To jih torej še čaka.

Kaj pa oskrba z elektriko?

Kaj pa druga plat medalje, oskrba z električno energijo, ki že ob veliko manjših potrebah danes pogosto močno šepa? Kako bi povečanje števila električnih avtomobilov in polnilnih postaj zanje vplivalo na današnje električno omrežje, nam je pojasnil vodja oddelka za energetiko in načrtovanje energetskih sistemov na Elektroinštitutu Milana Vidmarja, mag. Leon Valenčič.

Meni, da današnje električno omrežje ni sposobno prenesti velikega števila polnilnic za električna vozila. Ko govorimo o zmogljivosti električnega omrežja, moramo najprej vedeti, da se že danes v omrežju precej množično pojavljajo toplotne črpalke, ki že povzročajo krajevne preobremenitve in s tem zasedajo tisto malo rezervnega prostora, ki ga imamo na razpolago v omrežju.

Potreba po reelektrifikaciji

Kaj bi torej popolni prehod na električno ogrevanje in osebni promet pomenil za elektroenergetski sistem? Poenostavljeno povejmo, da je današnji električni sistem kot celota zgrajen za en kilovat obremenitve na gospodinjstvo. Če bomo popolnoma opravili zgornji prehod, bo električni sistem moral oskrbovati dober milijon gospodinjskih odjemalcev, pri katerih bo poraba nihala med nič in desetimi kilovati obremenitve. Valenčič pravi, da tudi če zgradimo dovolj zmogljivo električno omrežje, ne bomo imeli dovolj proizvodnje v "resnih elektrarnah", saj bi morale proizvodne zmogljivosti biti štirikrat večje od sedanjih. Ko govorimo o "resnih elektrarnah" imamo v mislih premogovne, plinske in jedrske elektrarne. Potencial slovenskih rek je izkoriščen že devetdesetodstotno, sončne in vetrne elektrarne pa v izračunih niso relevantne.

Če hočemo torej zares doseči elektrifikacijo ogrevanja in mobilnosti, se moramo hitro lotiti ponovne elektrifikacije in zanjo tudi zagotoviti sredstva. Skupna vsota investicij v elektroenergetski sistem, ki bi vsaj za silo ustrezal povečanim zahtevam, se začne pri 20 milijardah evrov. V omrežje bi vložili približno tretjino, ostali dve tretjini pa v "resne elektrarne". Že danes Slovenija uvozi dvajset odstotkov elektrike, uvozna odvisnost pa občasno preseže celo petdeset odstotkov. Glede na to, da evropska in slovenska energetska politika prepovedujeta gradnjo "pravih elektrarn", bomo pomanjkanje elektrike kmalu doživeli tudi brez elektrifikacije prometa in ogrevanja.

Odvisnost od premoga in atomov

Gredo torej prizadevanja za elektriko iz obnovljivih virov in hkratno povečanje električnih vozil sploh v korak? Valenčič pravi da ne in poudari, da bomo ne glede na to, koliko sončnih in vetrnih elektrarn bi zgradili, še vedno ostali 100-odstotno odvisni od klasičnih elektrarn.

Je mogoče predvideti, kakšno bi bilo povečanje porabe električne energije, če se načrti vlade uresničijo? Po ocenah bi kompletna elektrifikacija ogrevanja in osebnega prometa zahtevala vsaj dodatnih 10 milijard kilovatnih ur električne energije. Danes v vsej Sloveniji proizvedemo 10 milijard kilovatnih ur elektrike. A to je le manjši del problema. Večji je zagotavljanje dovolj električne moči, saj bi se obremenitve v konicah porabe z današnjih 2.000 megavatov povečale na okrog 8.000 megavatov, to pa bomo rešili le z gradnjo klasičnih elektrarn, ki pa so seveda nezaželene.

Čeprav se tega morda ne zavedamo, se mogoče vrtimo v nekakšnem začaranem krogu brez izhoda.