Avtonomna vožnja je razdeljena na pet stopenj - prvi dve stopnji, gre za napredne sisteme za pomoč vozniku, poznamo že danes, leta 2018 bo Audi predstavil tretjo stopnjo, ko bo voznik lahko med vožnjo počival, v četrti se bo volan pomaknil v armaturno ploščo, zadnja stopnja razvoja avtonomnih vozil volana ne predvideva več. O samovoznih avtomobilih smo se pogovarjali z vodjem razvoja konceptnih vozil pri Audiju Matjažem Kormanom.
Matjaž Korman pravi, da avtonomno vožnjo tehnološko že obvladamo. Navsezadnje so to v Ingolstadtu dokazali s konceptnim audijem A7, ki je sam, ob nadzoru človeka, prevozil pot med San Franciscom in Las Vegasom. Popolnoma avtonomna vozila so le še vprašanje časa, a je treba prej še rešiti nekaj trdovratnih ovir.
Na zadnjem avtosalonu v Parizu smo videli kar nekaj konceptnih vozil. To je vaše področje. Kako daleč naprej morate gledati vi, ki ste vodja razvoja pri Audiju, pri podjetju, ki velja za avtomobilskega velikana in gradi svojo blagovno znamko na tem, da vidi dlje in ponudi - tehniško gledano - največ, kar je sploh mogoče?
Vozila razvijamo za naslednjih od pet do 15 let.
Vidite tako daleč v prihodnost?
Za pet let vnaprej še gre, ko gledamo naprej za deset let, pa se tudi sami šalimo, da moramo dvakrat pogledati v stekleno kroglo. Napoved je dejansko zelo tvegana. Nič hudega, to je naše delo. Odločimo se strateško, določimo stvari, si zadamo cilje in jih primerjamo z dejanskim stanjem. Če smo napovedali prihodnost za deset let naprej, v vmesnem času, čez pet let, pogledamo, ali so bile nastavitve dobre ali jih je treba popraviti.
Biti v podjetju, ki je znano, da proizvaja tehniške presežke, je za strojnika, kar ste po izobrazbi, sanjska služba. Kakšno ekipo ljudi imate zbrano okoli sebe?
Zelo mešano. Že po starosti. Starejši so zagotovilo mirnosti, stalnosti pri razvoju, mlajši prispevajo drugačne poglede, so inovativni, uporabljajo spletna omrežja, komunicirajo preko novih občil. Starejših to ne zanima. To so različni svetovi, ko se sklenejo, nastanejo različni pogledi. S pogovorom pridemo do rešitev, o katerih si ne bi upali na začetku niti razmišljati.
Mešana je verjetno tudi nacionalna struktura kolektiva?
Tako je. Moja tajnica je Kitajka, imamo ljudi iz Mehike, Madžarske, ogromno je Italijanov, pa Angležev … Gre za mešanico in prepletanje kultur ter znanj. Vsak je strokovnjak na svojem področju. To potrebujemo. Treba je prepoznati sposobnost in specializiranost zaposlenega in ga pravilno vpeljati v delo. V Ingolstadtu se v večini pogovarjamo v nemščini, če je treba, pa tudi angleško.
Samovozni avtomobili so najbolj vroča tema. Ugank je polno. V zadnjih treh letih smo videli velik premik naprej. Najprej se je govorilo, kako veliko razvojnega truda se bo vložilo v komunikacijo, bodisi med avtomobili bodisi med avtomobili in infrastrukturo. Če bomo čakali na prilagoditev prometne infrastrukturo, to ne bo dobro za hiter napredek samovoznih vozil, zato ste avtomobilisti naredili vso potrebno senzoriko, da bo lahko avtomobil vozil sam. Kje smo torej?
Tehnološko že povsem obvladamo avtonomno vožnjo.V nekaj primerih smo z RS7 to tudi dokazali. Avto že danes vozi sam. Že 15 let raziskujemo avtonomno vožnjo. Preskok se je zgodil leta 2009, ko so nam v ZDA odobrili testiranje takšne vožnje. Sama tehnologija je tako napredovala, da bi jo lahko ponudili strankam. V primerjavi z Googlovim avtomobilom, ki ima polno senzorjev, npr. na strehi in spredaj ima izbokline, si mi takega vozila z Audijevo značko ne predstavljamo. To, odkrito povedano, ni audi. Mi smo razvili avto, ki se navzven ne razlikuje od drugih naših modelov. Ima skrite laserske senzorje, visokoločljivostne zakrite kamere, ima vse polno senzorjev, ki omogočajo varno vožnjo. Vse skupaj smo združili v majhno napravo, v osrednji računalnik, ki nadzoruje vso vožnjo. Ta umetna inteligenca je odgovorna tudi za odločanje vozila v kritičnih trenutkih. Tukaj se pojavi težava, s katero se ukvarjamo. Sedanja zakonodaja na področju samovoznih vozil ni urejena, zato vozila ne moremo ponuditi svojim kupcem. Odločili smo se, da bomo delali skladno z zakonodajo po svetu. Kupcem bomo ponudili pet stopenj samodejne vožnje, pri čemer je stopnja pet popolnoma avtonomna vožnje, kjer uporabnik sede v avto, v katerem ni volana in pedalov. Potniki sedijo kot v sobi, to je potovalni avtomobil, kot na primer vlak.

To, da avto sam pelje, pomeni, da lahko sam pelje otroke na trening nogometa, gre v trgovino po mleko, z nami ali brez nas?
Trenutno v serijskih audijih uporabljamo stopnji ena ali dve, kar pomeni, da avto samostojno sledi vozilu pred sabo, ima vgrajene sisteme za predvidevanje, avto lahko sam zavira in prepreči nesrečo. Novi audi A8, ki na ceste prihaja leta 2017, v Slovenijo verjetno leta 2018, bo že omogočal stopnjo tri. To pomeni pilotirano vožnjo na avtocestah do hitrosti 120 km/h. Pilotirana vožnja pomeni, da voznik sedi na sedežu, mogoče malo počiva, je lahko nekoliko v ležečem položaju, a mora biti sposoben v 10 ali 15 sekundah prevzeti nadzor nad vozilom. Vozilo se bo samo ustavilo ob strani ceste in voznik bo odpeljal naprej. Če gre za kritične razmere, se ne dotika volana - govorimo za hitrosti do 120 km/h. Obvladal bo tudi pilotirano vožnjo v mestih.
Če prav razumem, greste v smer, da bo avto znal poskrbeti sam zase v komunikaciji z vsem, kar je okoli njega?
Tako je.
Audijev direktor Rupert Stadler je po vrnitvi iz Silicijeve doline, ko je obiskal Google, dejal, da to, kar razvijajo oni, ni avtomobil. Čutilo se je, da je začutil, da je tradicionalno delo gradnje avtomobilov trdno v rokah avtomobilske industrije. Čudežne sestavljalnice, ki bi jutri rešila vse naše težave, pa v resničnosti ni. Verjetno pa bo potrebno neko sožitje.
Ko jih opazujemo si ne zapiramo oči. Mi smo v bistvu zelo odprti. Tudi pogovarjamo se s temi fanti zelo odkrito. Oni imajo v primeru z nami čisto drugačen pogled na svet. Mi bi še vedno radi ponujali klasično vozilo, s klasično vožnjo. Hkrati pa ne bi radi obstali pri razvoju tam, kjer smo danes. Moramo se osredotočiti tudi na nove panoge. A na tak način, da bo audi še vedno ostal audi. Prepričan sem, da bo popolnoma avtonomna vožnja nekoč le zaživela. Prišli bodo novi rodovi, naši otroci in otroci naših otrok bodo čisto drugače razmišljali o vožnji. Njim bo verjetno preveč, da bi sami vozili avtomobil. Sam si zase tega ne predstavljam, saj želim imeti nadzor nad vozilom, v tem tudi uživam. Miselni premiki se bodo zgodili. Nekoč v prihodnosti se bodo spraševali, kaj nam je bilo, da smo se spuščali v tako nevarnost, kot je vožnja avtomobila. Med samodejno vožnjo bo mogoče medsebojno komunicirati, načrtovati, spati, gledati filme ...
Avtomobili, kot jih poznamo danes, so nevarna, do okolja neprijazna, tudi do človeka neprijazna prevozna sredstva. Do zdaj pač nismo govorili o drugih možnostih, ker ni bilo alternative. Pa vendar, si predstavljate, da bo samodejni avto v vaši projekciji prihodnosti tako samozadosten, da bo zajel zemljevid cestnega omrežja, ki danes ni dovolj kakovosten. Hkrati je na cestah po svetu 1,2 milijarde avtomobilov. Če jih želimo zamenjati s popolnoma avtonomnimi vozili, bodo ti avtomobili, ki bodo v vmesnem času samostojni, na cestah sočasno z vozili, ki jih bo upravljal človek. Kako bo vse skupaj delovalo?
Mislim, da bo to delovalo po principu mravljišča. Tudi mravlje morajo nekako delovati, da živijo v sožitju. V prihodnosti bo obstajala „rojna inteligenca“ in komunikacija bo nuja za vsa vozila. Pogoj je, da bodo morala vozila med seboj komunicirati. Tako kot se med seboj sporazumevajo ljudje, če dva človeka tečeta drug proti drugemu in se umakneta, tako bo morala v prihodnosti potekati komunikacija med vozili. Zato smo skupaj z Mercedesom in BMW-jem vložili v skupno kartografijo Here, kjer bomo uporabljali te informacije. To je splet, po katerem bodo vozila komunicirala med seboj. S tem bomo preprečevali velike nesreče. Vendar pa je to samo en del uporabe te kartografije. Prek spletišča se bo Here uporabljajo za pridobivanje informacij o vremenu, zunanjih vplivih, gneči na cestah, zastojih, hitrosti vozil. Možnosti je ogromno.
Audi ima v "pametnih mestih" že zgrajeno komunikacijo s signalizacijo, tudi z drugimi avtomobili.

Tako. To je optimizacija, v svetovnem pogledu poenotenje. Na prvem mestu med vsemi Audijevimi vozili po vsem svetu, pozneje pa se bomo morali dogovoriti tudi s svojimi tekmeci in komunicirati.
Samovozni avto se bo moral znati odzivati tudi na nepredvidljive razmere, ki jih bo povzročil človek. In tu nastane tista razlika: ali je avtonomni avto obkrožen z vsemi takimi vozili, ki jih pozna, ali pa tistimi, ki jih upravlja človek. Verjetno gre vse v smeri samoučečih se algoritmov, če tako rečemo. Človek se odziva nagonsko. Ali bodo avtonomni avtomobili neko znanje razpršili med druge avtomobile in s tem gradili naraščajoče znanje? Je to tisto, o čemer govorimo?
Menim, da bo to en del. Tako kot je videti razvoj vozil zdaj, bo vsako vozilo imelo svojo inteligenco. Človek na zasneženi cesti intuitivno vozi po sredini ceste. Človek se zanaša na vid, mora videti rob vozila, drevesa, ovinek ... To bo moral avto v prihodnosti narediti sam. Mi skušamo vozilo, čeprav se sliši grozno, počlovečiti. Mu dati sposobnost, da se v določenih trenutkih sam odziva. To, tehnično gledano, ni težko. Današnja umetna inteligenca oziroma algoritmi, ki omogočajo umetno inteligenco, razmišljajo podobno kot človek. Če primerjamo odločitve računalnika in odločitve človeka, je računalnik tako natančen v odločitvah kot človek. To tehnologijo bomo potrebovali v vozilu, ki mu bomo z visokoločljivostnimi kamerami omogočili, da vidi tako kot človek z očmi, nato pa analizira to sliko. Umetna inteligenca se odloči, kako se bo odzval.
Stadler mi je nekoč dejal, da takoj, ko sami prevzamemo odgovornost za človeška življenja, stvar postane popolnoma drugačna. Tudi če ob strani pustimo vse zakonske ovire, ki jih je celo morje - in vi imate bataljone odvetnikov, ki o tem razmišljajo. Vendar pa se vprašajmo samo to, kdo bo odgovoren za nesrečo – stroj ali človek? Za katero od petih faz bo to veljalo?
V četrti fazi je volan že manj uporaben, oziroma se ne uporablja več tako pogosto. To pomeni, da se lahko pospravi v armaturno ploščo.
Švedi, pa tudi Nemci so nekatere dele avtoceste že registrirali za vožnjo z avtonomnimi vozili. Katero pravilo velja tam, če pride do prometne nesreče? Če človek ni upravljal vozila. Ne govorim o primeru Tesle, kjer je šlo do zdaj za napačno rabo avtomobila. Tukaj smo na spolzkem terenu, saj so s pravno podlago omogočili, da lahko nekaj uporabljamo.
Tu zapustimo tehnični razvoj vozil v normalnem stanju. Na vse neprimernosti, nezgode, možnosti, ki nastanejo, moramo razmišljati, nastaviti in se odzvati. V ZDA se je sprožila zelo zanimiva debata o tem, kako se odziva vozilo, če se mora odločiti, ali bo povozilo neko babico ali nekega otroka. Kdo omogoči legalno podlago za odločitev programiranja vozila, kako naj se v tem primeru odzove. Na podlagi tega se bo v takem položaju vozilo vedno odzvalo enako. Jaz pravim, da so to nepravilni primeri in pogovori. S to tehnologijo teh primerov ne bo več, vsaj upam, da jih ne bo. Razvoj gre v tej smeri, da nevarnosti, kot jih poznamo danes, sploh ne bomo več poznali, saj bo vse skupaj avtomatizirano. Če bo recimo neki skupek vozil zaznal nevarnost, se bo ves promet ustavil. Kompleten promet, zato ker bodo vozila med sabo komunicirala.
Ali razmišljate o vprašanjih, kot je ta, ali bi samovozni avto raje podrl babico ali otroka?
V bistvu ne. Mi se ukvarjamo s tehničnim razvojem vozil, kako tehnično vozilo v vseh nevarnih razmerah ustaviti. Kar razmišljamo, je preventiva. S tem, da rečemo, da ne bomo dovoljevali velikih hitrosti, če bomo zaznali, da je cesta nevarna. Ob dežju, poledici omejimo največjo hitrost.
Neizkušenega voznika skušate na to v danem trenutku opomniti?
Tako je. To danes že deluje. Če se voznik preveč približa vozilu pred seboj in je varnostna razdalja premajhna, ga vozilo na to opozori. Računalnik izračuna, koliko časa oziroma kakšna razdalja je pri točno določeni hitrosti in oddaljenosti avta potrebna, da se avto varno ustavi in ne zaleti. Če se ta razdalja skrajša, enostavno voznika na to opozori.
Če se ustaviva pri asistenčnih sistemih, ki jih ni malo: je zmotna predstava, da če vse sisteme združimo v eno, dobimo avtonomno vožnjo?
Ne, kje pa. Teh asistenčnih sistemov je že tako veliko, da se moram tudi sam, ki sem v tehničnem razvoju, spraševati, katere funkcije avto ima. Ne uporabljamo samo funkcije, ampak tudi kombinacije funkcij. Naši oddelki so avtonomni oddelki razvoja. Torej pogona, podvozja, zavor - vsi predstavljajo inovacije in vse te inovacije moramo združiti v skupnih funkcijah. In teh funkcij je toliko, da se moram izučiti in pripraviti na njih. To ne bo nikoli delovalo tako, da bomo vse skupaj združili in dobili samovozni avtomobil.
Bodimo realni. Letalo, v katerem pilot še vedno upravlja vse najpomembnejše funkcije, ne deluje tako, da bi pritisnil na stikalo in odletel v Frankfurt. Po vsakem letu je treba preveriti vse vitalne elemente. Avtonomni avto pa se bo vozil po slabi cesti, izpostavljen bo številni zunanjim dejavnikom, če bo električen, bo imel do prvega servisnega intervala 50 tisoč kilometrov … In stvar bo morala ves čas tako brezhibno delovati, da bo varovala ljudi v njem.
Potem pridemo spet v klasične razvojne tehnologije vozil. Pri avtonomni vožnji moramo potnikom ponuditi velik prostor. V primeru trka, ki ga ne moremo izključiti, moramo vozilo in potnike zavarovati. Zračne vreče morajo biti oblikovane na novo, ker je v vozilu veliko več prostora - to je samo en primer iz razvoja. Potem so tu sedeži, ki jih je mogoče v idealnem primeru zasukati, da potniki gledajo drug proti drugemu in komunicirajo. Ti sedeži morajo biti tako varovani, da ima dodaten varnostni pas. In tako naprej.
Če se vrneva v sedanjost. Kje vi vidite prve avtonomne avtomobile? So to taksiji, dostavniki. Govorimo o obvladljivih ekosistemih, ki obvladujejo mesto jedro, recimo dostava pošiljk itd.?
Mislim, da bodo postali avtonomni najprej tovornjaki, torej transportni promet. To je bolj dojemljivo, hitrosti so majhne, po cesti naredijo ogromno število kilometrov. Sistemi so že zelo razviti, govorim o vožnji v konvojih. Tu lahko pridobimo največ izkušenj. Mi bomo potem s časom to pridobili tudi v vozilih. Leta 2018 načrtujemo naslednjo stopnjo, med letoma 2022 in 2025 bomo pri naših vozilih ponudili avtonomno vožnjo. Govorim o stopnji štiri, z volanom. Kdaj bo vozilo brez volana, pa si zdaj še ne bi upal napovedati. Mi bomo tehnično pripravili vozila. Če bomo to zmožni tudi realizirati, bomo še enkrat preverili čez pet let in videli.
Audi je vedno prodajal avtomobile za dušo, z dodatno vrednostjo. Koliko bo v avtonomnih avtomobilih človeškega? Saj ste rekli že prej, da se bodo morale zamenjati generacije, če bomo želeli imeti drugačen odnos do avtomobila. Pa vendarle, tudi mi še ne bomo izumrli tako kmalu. Se bodo lahko ti avtonomni avtomobili preoblikovali tudi v čisto klasičen avto, ki bo omogočal več užitka v vožnji, čeprav ne vem, kje bo ta užitek sploh še mogoč?
Užitek v vožnji ne bo izključen, ampak bo v prihodnosti morda ponujen samo ljudem, ki si bodo to lahko privoščili. Mogoče si velika večina tega finančno ne bo mogla privoščiti, mogoče bo treba za ta užitek plačati, ne vem ... Veliko je možnosti.

Andrej Brglez in Gregor Prebil