Že pred zadnjim dnevom, ki bo na oder Schengenfesta pripeljal do zdaj največje glasbene zvezde na papirju, kar jih je gostil v preteklih štirih letih - Kaiser Chiefs (MMC-jev pogovor pred prihodom si lahko preberete na tej povezavi) - je znano, da je letošnji obisk za najmanj 25 odstotkov večji od lanskega (so za MMC potrdili predstavniki organizatorjev). V praksi se pod vročim viniškim soncem praži veliko večja armada festivalskih ljubiteljev. Vrste za (vedno preredke) tuše so daljše. Živahno pa je tudi na Kolpi, ki je letos znova postala osrednja atrakcija za popoldansko druženje vseh tistih, ki jih spanec po neprespanih nočeh in ob vročini v šotorih ne premaga.

Rdeča nit vsega pa je seveda glasba, ki ne pozna tišine te dni ob meji s Hrvaško. Natančneje na jasi ob reki Kolpi. Ta je v soboto oživela že v dopoldanskih urah, in sicer z monokomedijo Čefurji Raus. Danes pa se bo kulturno obarvano dopoldansko dogajanje nadaljevalo z monokomedijo Jamski človek.

Eni sem, eni tja ... se ponavlja dan
A sinočnje večerno dogajanje se je začelo v počasnem tempu. Domači bluz rockerji El Kachon so skupaj z Makako Jump in Golem od pete ure naprej opozarjali, da je Schengenfest pripravljen na novo glasbeno etapo. Pravo prebijanje sobotnega "ledu" je doletelo "krivce" najbolj predvajane skladbe preteklega leta in hkrati enega izmed najbolj dejavnih koncertnih kolektivov zadnjih let (od izdaje albuma 42) pri nas, ki se je sicer ravno vrnil iz dopusta.

Tabuji so začeli umirjeno - z uspešnicami, ki so prevladovale po radijskih postajah še pred novo kadrovsko sestavo. Poljub v srce, Adrenalin in počasnejša različica skladbe On (sicer priredbe Torn izvajalke Natalie Imbruglia), so kot magnet začeli vabiti obiskovalce pod oder. Izpustili niso niti najnovejše pridobitve (slišano med drugim na Vransko Summer Night) svojega repertoarja - Nirvanine priredbe Smells Like Teen Spirit. Nekoliko nenavaden prizor za domače festivale, a vendar: Tabujem je uspelo - pozneje seveda z nepogrešljivo Poljubljeno ter skladbami Ocean, Divje, Dobra vila, Romanje (brez Andreja Šifrerja) - napolniti prizorišče še pred osmo uro zvečer. Pri dnevni svetlobi.

"Noro. 'Fajn' je, da smo nastopali že ob dnevu, ker je malo takšnih nastopov. Te so čisto drugačni. Mi smo v svojem svetu, kadar ne vidimo ljudi, kadar pa jih vidimo, pa je čisto drugače, ker vedo, da jih vidimo. In so stvari precej drugačne. Interakcije se zgodijo. Meni je bilo to danes odlično. Res," je za MMC po nastopu dejala pevka Tina Marinšek, ki je za zbrane pripravila še eno presenečenje. In sicer je poprijela za svojo "ibanezko", katere lastnica je zdaj mesec dni, in ob Lahko sem srce za kratek hip obudila čase, ko so strune na električni kitari pokale nekdanjemu članu zasedbe Marjanu Paderju. "Zdaj se učim. Vaje, vaje ... Ampak mi je 'd'best'. Rada bi še kaj igrala, ker morajo stvari iti še čez kakšen drug medij ven," je priznala pevka.

Dan D na obisku pri sosedih Belokranjcih
Preverjeno uspešni domači skupini so se na Schengenfestu pridružili stari znanci belokranjskih odrov - natančneje festivala Črnfest (če izpostavimo le enega) - Majke. Goran Bare je veliki oder v hipu napolnil s svojo karizmo. Pod odrom pa so se začele zbirati vse generacije. "To se je že toliko razširilo, da nas poslušajo že majhni otroci. Kar me malo nervira," je za MMC potarnal Bare.

Paket rock'n'rolla, ki so ga nadgradili z najnovejšim albumom Teške boje - "pipa miru" Bareta ter kitarista in skladatelja Zorana Čalića (tudi člana zasedbe Big Foot Mama). Bare je - značilno zanj - dominiral. Popolnoma vživet v svoje interpretacije se je sprehajal skozi repertoar "starih" in "novih" Majk: Nisam tvoj, Budi ponosan, Teške boje ... Po drugi strani pa sta status hrvaške rock'n'roll institucije upravičevala Damir Trkulja - Šiljo in Čalić na kitarah. Majke so pustili svoj pečat z "dobrim novim rockom", kakor ga imenuje Bare: "Novi rock, ker jaz ne želim preigravati starega dobrega rocka. Stari dobri rock smo igrali v 80. in 90. letih prejšnjega stoletja. Mi pa živimo v letu 2012. Imamo kitarista, ki igra na stari način. Imamo kitarista, ki igra na novejši način. Jaz sem vse boljši in boljši, od kar sem okreval od 'tistih dni'."

Preverjena formula za množičen obisk se je sinoči nadaljevala s še enimi starimi znanci festivala, skupino Dan D, ki je na Schengenfestu nastopila pred tremi leti in že takrat - morda celo bolj (ker jih je še vedno nosil močni medijski val popularnosti) - dosegla svoje oboževalce. Plešeš, jutranja, Lep dan za smrt, Problem, Čas, Google me, Počasi ... so oživile dogajanje tistega starega festivala - ki je potekal še na stari lokaciji. "Spomnim se, da smo se potem napili. Tega se dobro spomnim, da se nič ne spomnim. Če pa pogledamo nazaj, pa bi rad poudaril, da se ta festival dviguje v pravo smer in je nekaj, kar želim, da se zgodi. Da postane širši od te naše majhnosti," je za MMC dejal Tomislav Jovanovič - Tokac.

Proti (prekleti?) nedelji s skupino Parni Valjak
A prava invazija pred glavni oder - vredna festivala - se je sprožila okoli polnoči, ko so na oder prikorakali Parni Valjak. Energični val je sprožil njihov skakajoči pevec Aki Rahimovski.

Sindrom jugonastolgije? "Mislim, da je to spoštovanje, ki ga gojijo do nas. Vidijo, da nismo umetno narejeni. Se ne lažemo. Pojemo o tistem, kar čutimo. Delamo, ker to moramo delati. Smo čisto običajni ljudje in iz sebe ne delamo nobene slave, ker je ni. Ljudje pa preprosto to prepoznajo," je za MMC o fenomenu, ki na koncerte privablja obiskovalce, mlajše od skupine, spregovoril Hasanefendić.

Potem ko je Parni Valjak decembra napolnil Stožice in predstavil nov album na začetku leta, je skupini s 36-letnim stažem podoben podvig uspel na Schengenfestu. Ljubavna, Nakon svih ovih godina, Ja u ljubav vjerujem, Ugasni me, U prolazu ... Napolnjen parter pod glavnim odrom se je popolnoma razpel.

"Stari mački" so potrdili svoj ugled. A kaj ob preverjenih formulah ostane mladim in obetavnim? "Čas ni dober za nič. V osnovi je težko za vse. Svet je v težavah. Toliko težje je mladim novim bendom, da se spopadajo s tem. Predvsem, da so svoji: vse se je že slišalo in videlo. Da si izmisliš nov zvok, ki bi bil tako prepoznaven, da bi hitro preusmeril pozornost nase, je težko. Recept je dobra in iskrena pesem, ki ima v sebi nekaj, s čimer se ljudje lahko identificirajo. Ta vedno uspe in najde pot do občinstva. Ampak težje, ker je večja konkurenca. Prišli smo tudi v čas, ko mediji ustvarjajo umetne zvezde. Živimo v virtualnem svetu. Padle so vrednosti. Po drugi strani samo tisti, ki imajo kaj povedati, lahko zrušijo te meje. Nam je lažje, ker nas poznajo že od prej. Ampak tudi nam preostane boj v tem svetu. K nam prihajajo novinarji, ki so v službi tri leta, ampak ne razumejo, kaj pomeni 38-letna uspešna kariera na relativno majhnem tržišču. Ne cenijo dosežkov, ampak iščejo postranske zgodbe," je bil za MMC še kritičen Hasenefendić.

Po Parnem valjku ... Lollobrigida
Pa vendar - v praksi: kaj ostane mladim? Če je govor o Lollobrigidi, ki je na oder Schengenfesta stopila po skupini Parni Valjak, zvesta baza sledilcev in mnogi novi radovedneži, ki presrečno vzklikajo tiste tri besede, ki se jih med prepevanjem Ide in Petre naučijo (no, včasih pa tudi malce preoblikujejo po svoje: obiskovalka njihovega nastopa ne Exitu je tako skladbo Ja se resetiram iz novega albuma "prekrstila" v Ja se ne sekiram in ga objavila na portalu You Tube).

Ob vokalsko atraktivnih pevkah so Marko na kitari, Jernej na basu, Levi na bobnih in Kleemar na klaviaturah svojo zaljubljenost v pionirske čase novega vala z zbranimi delili ob skladbah iz najnovejšega albuma, med njimi Loverboy, Roboskop, Ja se resetiram, Sex on TV, sex on the radio. Ponudila pa je tudi svoje uspešnice, kot so Ms. right and mr. wrong, Pillow Boy Baby Girl in Volim te.

Kaj ostane Schengenfestu po padcu meje?
A hkrati je bila slovensko-hrvaška naveza popolnoma naročena za festival. "Mi simboliziramo Schengenfest, da," je v smehu potrdil za MMC Jernej. "Mi smo res simbolika za ta festival. Mislim, da ni skupine, ki se več vozi čez mejo. Ki je preživel ure in ure na meji s cariniki ob pojasnjevanju, kam gremo. Mi gremo vsak teden v Slovenijo, v Mursko Soboto oziroma obratno. Smo poosebljenje tega, kar počnemo," je pojasnila Ida.

"Le kaj bo zdaj, ko se bo šengenska meja prestavila na Hrvaško? Verjetno zdaj ne bomo razpadli, ker smo prišli v Evropsko Unijo," se je še spraševala pevka v pogovoru za MMC. "Le kako se bo festival imenoval naslednje leto? Verjetno se ne bo Schengenfest," je razmišljanje nadaljeval Jernej, Ida pa ga je dopolnila v enem dihu: "Ja, kako pa se bo? Banja Luka?"

"Šengen ostaja," je sklenil Jernej. In ne samo, da ostaja, Schengenfest se nadaljuje. Po včerajšnjih predstavah tributeskupine legendarnih Queenov - Merqury band - in pestrem dogajanju na elektronskem odru, kjer so se zvrstili Spinriders, Paris Meets dubai, Nati Katchi, Funkerman in Gramophonedzie - sledi s tujimi imeni najbolj odmeven večer. Hkrati pa tudi sklepni.

Še pred njim pa si lahko več utrinkov iz sinočnjega dogajanja ogledate spodaj. Krajši povzetek pa v videu.

Klavdija Kopina, spremljate me lahko tudi na Twitterju.