To je pokazala tudi letošnja izvedba, ki jo je po uradnih podatkih prirediteljev obiskalo 25.000 obiskovalcev.

Festival je znova pokazal pregovorno predvidljivost svojih obiskovalcev, saj se ga je največ ljudi udeležilo v soboto, ko je bil pod glavnim odrom čas za obujanje nostalgije iz časov nekdanje Jugoslavije. A ne za vsako ceno. Obisk Plavega orkestra je bil zavidanja vreden za marsikaterega domačega in tujega izvajalca, ki se je pokazal na festivalu, a nastopa skupin Denis & Denis in tri desetletja starih veteranov Partibrejkers sta bila manj obiskana. Predvsem Denis & Denisu je veliko občinstva "odvzel" didžejski set Pendulum, ki je napolnil prostor pod elektronskim odrom do zadnjega.

Prvi nosilci festivala - Skunk Anansie -, ki so nastopili zadnji večer, pa so v primerjavi z drugimi podobnimi festivali in ob upoštevanju dejstva, da je bil že naslednji dan delovni, zadržali precej solidno število obiskovalcev, a jih je bilo po naših ocenah vsaj za tretjino manj kot v soboto. V petek so bili magneti za množičnejši obisk nastopi didžeja Davida Moralesa ter preverjenih domačih formul Mi2 in Niet ob boku ambasadorja evropskega raggaeja v svetu Gentelmana. "Letošnje leto je bil velik porast nakupa enodnevnih vstopnic in videti je, da zaradi programa, ki smo ga naredili malo drugače. In je bilo to uspešno. Vsak dan je na prizorišče privabljal dodatne ljudi," je za MMC pojasnil eden izmed organizatorjev, Darjan Moravec.

MMC se je dogajanja na festivalu udeležil v soboto in nedeljo.

Prvaki obiska - Plavi orkestar
Primat po številčnosti obiskovalcev pod svojim odrom je letos pripadel veteranom - članom skupine Plavi orkestar (vsaj če primerjamo soboto in nedeljo). Ti so v soboto razširjeno prizorišče pod glavnim odrom zapolnili po vsej dolžini. Pevec Saša Lošić - Loša se je skupaj s preostalimi člani skupine sprehodil po repertoarju skupine, ki obsega sto skladb, kot je poudaril sam. Občinstvo je skupaj z Lošo prepevalo največje uspešnice skupine, kot je Dan ljubezni,in za nameček še delček tistih skladb, ki so bile v 80. letih za skupino prepovedane in jih niso smeli izvajati v živo: Ljubimo se in Fa fa fašista. Loša je rekel: "Še glasneje." In Schengenfest je sledil.

"Petka" za dovršen nastop v roke Skunk Anansie
Novo razsežnost je festivalu prinesla četverica, ki sliši na ime Skunk Anansie in ki vse od vrnitve nazaj na odre leta 2011 na novo postavlja definicijo besedne zveze "energija na odru". "V skupini imamo dobro energijo, in to ne samo na odru, tudi ko sedimo za mizo ali potujemo v avtobusu. Energija med nami je zelo močna, in to skače iz nas, kamor koli gremo. Smo starejši in modrejši. To počnemo že vrsto let in mislim, da smo kot skupina boljši, kot smo bili kdaj koli prej," je za MMC dejal basist Cass.

Velik del zaslug za to ima tudi karizmatična pevka Skin, ki je hkrati utelešenje vsega, za kar bi marsikatera pevka ubijala, da bi imela, in vsega, kar glasbena industrija ubija v novejših "proizvodih" pevk. Je samosvoja. Je oseba, ki bo skakala po odru od prve minute. Je oseba, ki vrže pivo med občinstvo. Je oseba, ki bo brezkompromisno vrgla tamburin in bobnarske palice, ko bo odigrala svoj del. Je oseba, ki bo izlivala vsa čustva v svoj "jezni vokal". In kar je najpomembneje: je oseba, ki bo pri tem pošteno garala, da bo vzpostavila oz. ohranila stik z občinstvom.

Takšna Skin iz Skunk Anansie se je na Schengenfestu predstavila sinoči, dve leti po nastopu na ljubljanskem razstavišču. "Super je bilo. Spomnim se, ker so ljudje prepevali naše skladbe in poznali besedilo in to v kraju, kjer še nikoli nismo nastopili. In po navadi smo morali kakšno prizorišče obiskati desetkrat, da smo lahko zgradili takšno občinstvo. Oni pa so nas lepo sprejeli in koncert je bil odličen," je za MMC dejal kitarist Ace pred njihovim sinočnjim nastopom.

Ob Skunk Anansie je njihove največje uspešnice, kot so My Ugly Boy, Weak, Hedonism (Because of You) in Little Baby Swastikkka, prepevalo do šotora tonskega mojstra polno prizorišče. Od petka in sobote utrujeni Schengenfest in vsi novi obiskovalci - šotorišče se je namreč v nedeljo zvečer že precej izpraznilo - pa so skladbe z njihovega zadnjega albuma in povratniškega Wonderlustre večinoma pospremili bolj kot vizualno-glasbeno atrakcijo. A Skin se ni dala: povsod je našla zlog, medmet ali tematiko, s katero je animirala svoje poslušalce pod odrom.

Vse najboljše, Skin
Ob reki Kolpi se je predstavljala leto dni starejša Skin, kot je bila na dozdajšnjih koncertih njihove nove turneje, na kateri promovirajo svoj zadnji album Black Traffic, saj je pred dvema dnevoma znova dopolnila - kot je dejala sama (potem ko so ji prve vrste sinoči začele prepevati Vse najboljše) - 21 let. V Vinici je pustila vtis s svojimi neustrašnimi odhodi med občinstvo - "stage divingom" in sprehodom med poslušalci ter vrnitvijo s pomočjo "stage divinga" - med Little Baby Swastikkka. "Radi vas imamo, Hrvaška in Slovenija," je sklenila Skin, ki s skupino nadaljuje pot proti Madžarski, kjer bo nastopila na glavnem odru v sredo ob 18. uri.

Prvo ime elektronike: Pendulum DJ Set
Na elektronskem odru lahko primat nedvomno pripišemo didžejskem setu Pendulum, ki je nastopil v soboto oz. v noči na nedeljo. Dvojec, ki deluje pod imenom Pendulum DJ Set & MC Verse, je vse, kar je danes na odrih ostalo od slovite drum'n'bass ekipe Pendulum. Pri zasedbi je bila zadeva zelo preprosta: ali je skupina poslušalcu zelo všečna ali pa je niti pod razno ne mara. Sredine skorajda ni. Ustvarila je samosvoj značilen zvok ter si utirala pot med elektroniko in nastopi v živo.

"Namesto tega smo prišli nocoj, da vam prinesemo sonično rekonstrukcijo konca sveta. Dame in gospodje, pripravite se, da zadržite svojo barvo," so besede, ki v enem izmed številnih prirejenih videov na portalu YouTube vpeljujejo poslušalca v zapuščino avstralskih elektronskih mojstrov (Blood Sugar), in v nadaljevanju: "OK, j*** ga. Lagal sem se. To je drum'n'bass, pa kaj boste naredili?" In še kako te besede držijo, ko na oder stopita El Hornet in MC Verse. Predvsem zadnji je podoben kot glasba - ali poslušalec sprejme njegove poskuse povezovanja programa z občasnimi nagovori in vzkliki ali pa ga ne prenese. A vezivo, ki je ostalo iz starih dni in se povezalo z modernejšimi smernicami, še vedno ostaja drum'n'bass. Elektronski oder Schengenfesta podobnega obiska in vzdušja ni ponovil (vsaj ne v soboto ali nedeljo).

Prvo domače ime elektronike: Hex
Spet se je dokazal domači elektronski kolektiv Hex, ki vam ga ob naslednji priložnosti priporočamo, da ga ne izpustite. Na Schengenfestu je kolektiv prvi dan "plačal davek" zgoščenega vrstnega reda nastopajočih, ki se je raztezal na glavnem odru od sedmih zvečer do vsaj pol štirih zjutraj in na elektronskem od osmih zvečer do štirih zjutraj. Možnosti za prehajanje z enega prizorišča do drugega so bile v primerjavi s preteklimi leti še lažje, saj je elektronski oder stal neposredno za velikim šotorom s hrano in pijačo. Festival pa se ni izkazal z osvetljenostjo vsaj najbolj "prometnih" poti (kot je bila povezava med bližnjim kampom Katra, kamor se je zateklo veliko obiskovalcev v senco in v urejene sanitarije, in festivalskima odroma).

A vseeno je Hex svoj dodelani odrski nastop - po mnenju številnih še boljši od zasedbe Pendulum - predstavil pred večstoglavo množico (prizorišče je bilo napolnjeno do polovice).

Slovenski zgodbi festivala: Kill Kenny in Manouche
Slovenski uspeh na festivalu so v soboto in nedeljo - po preverjenih imenih, kot so Mi2 in Niet v petek - dopolnili Manouche v soboto in Kill Kenny v nedeljo. Standardno samosvoj in atraktiven pa je bil v nedeljo zgodaj zjutraj tudi Pero Lovšin s svojimi Španskimi borci ter bojem za ljubezen in spremembe.

Manouche so pred nastopom Uroša Perića, na katerem je občinstvo večinoma nabiralo moči za naslednje nastopajoče oz. se posedlo okoli pol desetih zvečer, pošteno razplesali prizorišče in med drugim ponudili - poleg repertoarja z zadnjega albuma - še priredbo Vrtiljak (v izvirniku mojstrovina Jureta Robežnika) in nov singel Men si fensi.

"Super je za Slovenijo, ker je festivalov iz leta v leto več - ali pa jih jaz nisem poznal. To je zelo pomembno za poletno obdobje: za turizem in promoviranje slovenske države," je za MMC dejal kitarist in pevec Robi Pikl, ki je nastopil že na prvem Schengenfestu, a takrat še v "službi" Magnifica (kjer je igral kitaro v njegovi skupini).

Manouchu je na žalost znova pripadel manj ustrezen termin, kakršnega so deležni na zadnjih festivalih, kjer jih prireditelji postavijo v ekstremno zgodnje ali pozne termine. Vmesne poti skorajda ni. "Letos se morda sabljamo še za kakšne termine. Danes je bila malce zgodnja ura, čeprav se je veliko ljudi zbralo pod odrom in se jim zahvaljujem za to. Mogoče pa naslednjo sezono nastopimo še kakšno uro kasneje. Vtisi so super, kar je najpomembneje. Delamo prvi krog in najpomembneje je pustiti dober vtis, čeprav moraš vedno v 45 minutah pokazati svojo najboljšo izvedbo."

Podobne težave s "sabljanjem" za termine doživljajo zadnja leta tudi novomeški rockerji Kill Kenny. Na Schengenfestu so le ubežali zgodnjim večernim uram, kakršnih so bili deležni na prejšnjih izvedbah festivalov, kot je na primer Rock Otočec, in dobili termin, kakršnega so si s svojim delom v zadnjem obdobju prislužili. Konec koncev je to skupina, ki je nase opozorila s skladbo Outta Control, prepričala organizatorje Exita, da so jih prek Slovenskega tedna glasbe povabili na svoje odre, in ves ta čas izgrajevala svojo koncertno podobo. Tako danes ponujajo odmerek čistega rocka, zapakiranega s kričeče ekspresivnim glasom vokalista Jureta Koširja. Zasedba je nastopila so pred Skunk Anansie, a s polurnim repertoarjem.

Senca pa ... ostaja v senci
Festival zvoka, sonca in zabave v neposredni bližini mednarodnega mejnega prehoda Vinica ob reki Kolpi je tako v preteklih treh dneh postal festival zvoka brez večjih električnih motenj (vsaj v soboto in nedeljo), rekordne vročine in raznolike zabave. "Program bo vsako leto pestrejši in bolj razgiban. Počasi prestopamo k organizaciji festivala z večjim številom nastopajočih iz tujine, kar je v Sloveniji zelo težko. Ljudje so tu navajeni domačih skupin in te še vedno privabijo največ ljudi. Letos smo okrepili elektronski oder in naslednje leto bo še boljše," je za MMC povedal Moravec.

Medtem ko je temperatura ozračja podirala svoje rekorde to poletje in je Kolpa s svojimi 25 stopinjami Celzija služila za osvežitev vseh razgretih teles, je vsa idila na festivalu znova pokazala zobe, ko so se iskali še zadnji kotički sence.
Šotorsko naselje - še večje kot v zadnjih letih - se je kuhalo v vročini. Organizatorji so sicer v preteklih letih uredili še več prh in k šotorom postavili posebno trgovino Schengy, kjer je bilo od štirih zjutraj do šestih popoldne mogoče kupiti vse nujne potrebščine za preživetje treh dni, med drugim pivo za 1,5 evra (in s tem predvsem razbremenili bližnjo bencinsko črpalko na vrhu hriba, saj so cene izdelkov ostale podobne). Redna cena velikega piva (0,4 litra) se je sicer gibala od 2,5 do štirih evrov (v pubu za priljubljene blagovne znamke piv). Cene navadne vode so se gibale med 1,5 in dvema evroma za pollitrsko plastično steklenico. Znova je navdušila kulinarična ponudba, saj je bilo poskrbljeno za pestre in bogate menije - med njimi tudi veganskega.

Raznolik je bil tudi tokrat spremljevalni program. Vrtenje okoli palice in drsenje po razmočenem polivinilu izpred štirih let je le še spomin. Letos so poleg zastonjskega zabaviščnega parka dogajanje dopolnile različne delavnice.

Številčnost ali kakovost?
A vseeno: 36 glasbenih izvajalcev (glasbenih skupin in didžejev) je bilo mamljivo število. Številni pa so bili mnenja, da se je kakovost razgubila v številu. Številčnost je prispevala tudi k precej prekrivajočem se urniku nastopov posameznih izvajalcev. "Vsak ima svoje občinstvo, tako da smo mi delali program na ta način. Razmišljamo, da bi postavili naslednje leto še tretji oder - manjši, s katerim bi na ta način pokrili še kakšno drugo zvrst glasbe," je za MMC še dejal Moravec.

Prireditelji pa poudarjajo, da se pri organizaciji zgledujejo po bližnjih hrvaških festivalih - InMusicu in Terraneu. "Schengenfest ima že šesto leto svojo pot, po kateri gremo. Niti ne gledamo na druge festivale po Sloveniji. Bolj se usmerjamo na večje festivale, kot sta InMusic in Terraneo. Naš zgled je v večjih, saj nam je to motivacija za nadaljnji razvoj," je še sklenil Moravec.

Klavdija Kopina, foto Jani Ugrin

Več utrinkov s sobotnega in nedeljskega dogajanja si lahko pogledate v spodnjih amaterskih videih in fotogaleriji.