Dobitnik letošnje nagrade kresnik za roman Jugoslavija, moja dežela je svoja mlada leta preživljal tudi na košarkarskem igrišču. Košarka pa ga spremlja tudi na njegovi pisateljski poti. Konec koncev je prejel svojega prvega kresnika prav za roman Čefurji raus!, v katerem njegov glavni junak Marko Đorđić trenira košarko.

Vojnović v knjigi, ki je dobila svojo filmsko adaptacijo in v kina prihaja 3. oktobra, piše: "Posedanje pred blokom je fužinski nacionalni šport." A pri tem je za MMC dejal, da je posedanje tudi del košarkarske kulture. "Pravzaprav so se nekatera moja najlepša posedanja zgodila prav tam, sredi rakete na fužinskem košarkarskem igrišču," je pojasnil Vojnović.

Več pa si lahko preberete spodaj.

Zase ste v enem izmed preteklih intervjujev dejali, da ko ste trenirali košarko, niste prebrali niti ene knjige. Zdaj, ko pišete knjige, koliko časa še najdete za košarko?
Čas za stvari, ki jih imaš rad, se vedno najde. Danes seveda košarko veliko več gledam kot igram, a za oboje imam dovolj časa.

Ob tem se ne morem otresti misli: "Tisti, ki ne zmore, uči." Bi lahko rekli o vaši izkušnji s košarko nekaj podobnega oz. ne da "uči", ampak o tem piše?
Lahko bi rekli, da pišem in si ne delam utvar, da zmorem in znam. Košarka je kompleksen šport in čeprav se na nek način že celo življenje ukvarjam z njo, sem še vedno samo ljubitelj.

Kaj je močnejše orožje: knjiga ali žoga v rokah?
Napačna knjiga v napačnih rokah je lahko nevarnejša od vsakega orožja. Nešteto vojn se je zgodilo zaradi peščice knjig. Zaradi žoge le ena.

Glede na to, da se bodo evropskemu prvenstvu pridružili tudi založniki, knjigotržci in navsezadnje JAK s spodbujanjem bralne kulture, kakšne možnosti ima branje, da bi kdaj postalo slovenski nacionalni šport?
Malo manjše kot curling. A to ne pomeni, da je treba obupati. Vsaka prebrana knjiga več, vsak bralec več je dosežek, na katerega bi morali biti ponosni. A na silo ne gre. Mnogo bralcev izgubimo zaradi tega, ker v šoli otroke silimo brati knjige, ki jim niso dorasli.

Ko smo že pri nacionalnem športu, mi pade na misel citat iz vaše knjige, ki je dobila svojo filmsko adaptacijo in prihaja v kina 3. oktobra: "Posedanje pred blokom je fužinski nacionalni šport." Kam se po tej logiki uvršča nasprotje posedanja, kot je npr. košarka?
No, tudi posedanje je del košarkarske kulture. Po dobri partiji tri na tri ali več njih še kako paše obsedeti na igrišču. Pravzaprav so se nekatera moja najlepša posedanja zgodila prav tam, sredi rakete na fužinskem košarkarskem igrišču.

Za osvežitev spomina: kako se je začela vaša košarkaška pot?
Odšel sem na trening v šolsko telovadnico. Ostalo je zgodovina.

Kam so segale vaše sanje o košarkarski karieri v mlajših dneh?
Zgodaj sem prenehal sanjati o veliki košarkarski karieri. Še preden bi mi padlo na pamet, da bi lahko zaigral v ligi NBA.

Kdo bi danes sestavljal vaše sanjsko prvo peterko? In kaj bi bila v njej vaša vloga?
Toni Kukoč, Michael Jordan, Dražen Petrović, Hakeem Olajuwon, Šarunas Jasikevičius. Jaz bi jim podajal brisačke.

Glede na to, da ljudje v vzornikih ponavadi iščemo lastnosti, s katerimi se lahko poistovetimo - s katerimi lastnostmi so vas prepričali vaši košarkarski vzorniki?
Z domiselnostjo, drznostjo, neustrašnostjo in raznovrstnostjo.

Koliko navijača je še ostalo v vas - kot nekdanjem igralcu?
Pred dnevi sem ugotovil, da niti ob pripravljalnih tekmah ne morem ostati mirnih živcev.

Zakaj po vašem mnenju Slovenci nismo že pred prvenstvom bili sposobni ustvariti takšnega navijaškega vzdušja, kakršno je na primer spremljalo makedonsko reprezentanco na zadnjem evropskem prvenstvu?
Vzdušje se ne ustvarja na suho. Vse ob svojem času. Konec koncev so bile dvorane na pripravljalnih tekmah dokaj polne, vstopnice za tekme Slovenije so razprodane, po napovedih pa bo v Slovenijo prišlo veliko tujih navijačev. Prvenstvo je dolgo in tekem je veliko, zato bo verjetno tudi napetost postopoma naraščala, z vsako zmago.

In še za zaključek: kdo so vaši favoriti na prvenstvu in kam lahko poseže Slovenija?
Favoriti so Francozi, Španci in Litovci. Slovenija sodi v krog približno desetih reprezentanc, ki se bodo borile za medalje. Če bomo imeli vsaj približno pošteno sojenje in malo športne sreče, bi jo lahko osvojili.