Orleki so: Vlado Poredoš (vokal, kitara), Jure Tori (harmonika, klaviature), Bojan Bergant (kitara), Matej Fele (kitara), Mitja Tori (bas kitara), Sašo Marn (bobni), Kristijan Adamlje (saksofon), Ečo Matko (pozavna), Janez Tori (trobenta). Foto: Uradna spletna stran
Orleki so: Vlado Poredoš (vokal, kitara), Jure Tori (harmonika, klaviature), Bojan Bergant (kitara), Matej Fele (kitara), Mitja Tori (bas kitara), Sašo Marn (bobni), Kristijan Adamlje (saksofon), Ečo Matko (pozavna), Janez Tori (trobenta). Foto: Uradna spletna stran
Orlek
Orleki so lani navdušili občinstvo na Kitajskem. Foto: Uradna spletna stran
- Ajmoht (1994)
- Adijo Knapi (1995)
- Bunkovc party-ja (1996)
- Salamurca (1998)
- 1. Ruker (1999)
- TETovirani 3 (2001)
- Orlek Express (2004)
- 2. Ruker (1998 – 2006)
- Anduht (2009)
Orlek
Pevcu in kitaristu skupine Vladu Poredošu ne zmanjka navdiha za besedila.

Vedno je to katera iz zadnjega albuma, tokrat so to Okruški večera.

Mitja Tori o najljubši skladbi.

Devetčlanska zasedba iz Zagorja ob Savi je na začetku leta v počastitev visokega jubileja izdala skupaj že deveti album z naslovom Anduht. O albumu, ki mu je priložen tudi dokumentarec Orlek rock gre v Pakistan, številnih gostovanjih po svetu in njihovi zanimivi glasbeni poti smo se pogovarjali z basistom Mitjem Torijem.



Orleki letos praznujete častitljivo 20. obletnico delovanja. Kako bi opisali vašo 20-letno pot z nekaj besedami?
Vztrajno delamo glasbo, ki pride iz duše. Delamo le, kar nam je všeč. Smo vztrajni, zadeve, ki jih želimo izpeljati, izpeljemo, saj smo trmasti, zato tudi toliko gostovanj po tujini, na mnogo kontinentih. Bistvo je pa v tem, da se znamo tudi zabavati in da je smeh in vse ostalo nujno, da smo dobra družba, ki drži skupaj.

Ob letošnji obletnici ste izdali deveti album Anduht, DVD z videospoti in dokumentarcem Orlek rock gre v Pakistan ter knjigo Zdenka Matoza , Orlek, 20 let knap'n'rolla. Kakšen je odziv občinstva?
Zelo dober. Moram reči, da kar presenetljivo dober, saj nam ni še nikoli uspelo v koncertni program kar takoj vpeljati kar kakšnih osem novih pesmi, ki smo jih zamenjali s starimi, no seveda največje uspešnice so še vedno jedro našega koncertnega programa. Občinstvo res uživa, na koncertih tudi igramo več različnih instrumentov, dodali smo kontrabas, banjo, več
akustične kitare in zvok se iz skladbe v skladbo spreminja, kar daje svojevrstno dramatizacijo koncertu. Tudi plošče in knjige gredo kar dobro v prodajo.

Prejeli ste menda tudi vabila za nastope iz Zanzibarja, Ugande, Tanzanije, Brazilije in Jamajke. Načrtujete pot v katero izmed naštetih držav?
No te države so bile bolj izrečene v afektu, ko so nekateri ambasadorji v Pekingu, ki so bili tam na našem koncertu v klubu Star live, izrekli želje da pridemo igrat tudi v njihove države, verjetno smo to omenili v kakšnem intervjuju. Je pa res, da začenjamo pogovore za Južno Ameriko (Argentina, Brazilija, morda Mehika …)

Gostovali pa ste že v Pakistanu, na Novi Zelandiji, v Avstraliji, Ameriki,po Evropi . Kateri konec sveta je na vas naredil največji vtis in zakaj?
Ja, vsak za sebe se nam je vtisnil v spomin. Začeli smo po Evropi, v Nemčiji, zato ima Nemčija za nas poseben pomen, radi se vračamo tudi v druge evropske države, kot so Madžarska, Avstrija, igrali smo tudi v Makedoniji, Bosni, Hrvaški. Seveda največji dogodek sta bili dve turneji po Avstraliji in Novi Zelandiji leta 2000, to je bilo naše prvo čezoceansko potovanje in še vedno lahko rečem največja turneja in v pogovorih v bandu, kot kaže št. 1 od vseh turnej. Potem so bile zanimive tudi ZDA, kjer smo bili tudi že dvakrat, Kitajska je najbolj v spominu, ker je bila pred kratkim, Pakistan pa je bil verjetno najbolj fascinanten, tako drugačen, kljub drugačnosti in to, da smo prvi, ki smo prinesli na ta festival rock, so bili koncerti fantastični. Videli smo tudi veliko stvari in bo ostal v spominu za vedno.

Čeprav gostujete povsod po svetu, so vsa vaša besedila v slovenskem jeziku. Bi vas lahko kakšna mamljiva ponudba iz tujine prepričala, da bi začeli ustvarjati v npr. angleščini?
Ne vem, za pokušino smo posneli štiri naše skladbe v angleščini, imamo jih v arhivu, zavrteli so jih enkrat na Valu 202 kot zanimivost, to pa je zaenkrat vse. Tudi promocijske materiale v tujino pošiljamo v slovenščini, ker pojemo v slovenščini in ne želimo dajati promocijskih materialov v enem jeziku, potem pa peti v drugem. Vlado in tudi nekateri avtorji, ki pišejo besedila za nas,
obvladajo metriko in polaganje besed, tako da tujce sploh ne moti, če pojemo v slovenščini. V Sloveniji skoraj ni takšnih tekstopiscev in izvajalcev, ki bi to dobro obvladali.

Od kod navdih za besedila? Tega vam po 20. letih verjetno še nikakor ni zmanjkalo ...
Vlado je dober opazovalec okolice, ljudi, dogodkov in teme za besedila kar same prihajajo do njega.

Napovedanih imate ogromno koncertov skoraj do konca letošnjega leta. Kaj pa vas čaka potem?
Ja, letos bomo verjetno presegli rekordna leta 1995 in 1996, ko smo po izidu albuma Adijo knapi res preigravali po vsej Sloveniji. Tokrat bo koncertov, kot kaže, še več. Prihodnje leto pa upamo, da bomo poleg seveda koncertov v Sloveniji šli tudi na kakšne turneje po svetu, morda na kakšen še "neobdelan" kontinent, samo dva sta nam še ostala.

A. M.

Spodaj si lahko ogledate vidoposnetek ob skladbi Anduht.

- Ajmoht (1994)
- Adijo Knapi (1995)
- Bunkovc party-ja (1996)
- Salamurca (1998)
- 1. Ruker (1999)
- TETovirani 3 (2001)
- Orlek Express (2004)
- 2. Ruker (1998 – 2006)
- Anduht (2009)

Vedno je to katera iz zadnjega albuma, tokrat so to Okruški večera.

Mitja Tori o najljubši skladbi.