tand-up nastopi tudi pri nas postajajo čedalje bolj raznobarvni. Dodaja se minimalna scena, nastopi dobivajo podobo gledališke predstave z dodelanim konceptom (kot smo lahko videli na premieri treh komikov - Brade). Lucija Čirović pa je šla še dlje - pripravlja predstavo, v kateri ji bo družbo delala lutka, petelinček Cóco Ch.Adel, ki govori.

Trije stand-uperji z brado; zato predstava Brade
Boštjan Gorenc - Pižama, Gašper Bergant in Perica Jerković čakajo vsak na svoj nastop v zakulisju (zaodrju). Brskajo po telefonu, malce se pogovarjajo, še bolj prikupno zmerjajo; komaj čakajo, da stopijo na oder in zaslišijo aplavdiranje občinstva. Ko eden nastopa, ga druga dva v zaodrju obvezno vsaj malce obrekujeta, ker to je pač "prijaznost" na stand-up način. Brade so torej kombinacija igrane predstave s stand-up nastopi z minimalno sceno (živo ogledalo, stoli, nekaj pijače in jedače; tako kot pač to je v zaodrju).

Oder - uradnost, zakulisje - nepredvidljivo
"Ideja o tem, da bi naredili predstavo, ki obravnava zakulisje, je nastala spontano. Glavni krivci za to smo bili mi trije, pa tudi Tin Vodopivec in Gregor Zalokar. Ko smo začeli vaditi, smo veliko nadgrajevali, spreminjali, pa še zdaj dodajamo in razvijamo idejo. Brade pa, ja; če bi se zdaj obrili, bi bilo zelo čudno; pogojno bi se lahko samo en. Sicer pa smo iskali ime, ki bi bilo hitro, da si ga ljudje zapomnijo, " je po predstavi za MMC povedal Gašper Bergant.

Še vedno ima vsak svoj stand-up slog
"Glede na to, da sem zadnje čase precej zapečkar, govorim o družinskih zadevah, ker se mi zdaj na tem področju pač največ dogaja. Bergant je pa že lani na Panču razmišljal o novih idejah, novih konceptih. Jaz osebno mislim, da je še vedno prostor za čisti stand-up kakor tudi za njegove nadgradnje. Tudi Zgodovina selfi butla, ki sem ga delal pred časom, je že bolj spominjal na predstavo kot čisti stand-up. Mislim, da je zelo pomembno, da osvežujemo format. Se mi zdi, da nam to zelo dobro gre, stand-up je le žanr, ki mora biti raznovrsten," je mnenja Perica Jerković.

Stand-up - sam si na odru
Velik ljubitelj književnosti in strasten prevajalec, komik Boštjan Gorenc - Pižama pravi, da je stand-up forma, s predstavo Brade pa so se odločili, da jo nekoliko nadgradijo: "Zmeraj smo po navadi sami na odru, tukaj pa je bilo nekaj več. Kot en "žur" zraven. Rekli smo si, če že delamo stand-up turnejico, zakaj bi bili vedno sami na odru, dajmo tokrat malce drugače. Da se začutijo še te energije med nami. Izziv je bil pa v bistvu pisati skeče, ker to ni več samo stand-up, ampak je že kar precej igranja. Na ta način lahko tudi tistim, ki še ne poznajo tako dobro stand-upa, približamo ta žanr. Ideja o samem zaodrju pa je nastajala sproti. Dobivali smo se čez celo poletje, koncepte smo preigravali in za dokončno podobo smo se odločili en teden pred prvo premiero."

Lucija šla še dlje - ventrilokvizem
Lucija Čirović, ki je na Brade prišla kot obiskovalka, je bila nad predstavo navdušena. Razkrila pa nam je, da se tudi sama spopada z veliko nadgradnjo stand-upa; in sicer ventrilokvizmom (trebuhogovorstvom)."Kolikor mi je znano, se točno nobeden v Sloveniji še ne ukvarja s tem. Le en čarovnik, ki nekaj malega vpleta, a tega klasičnega trebuhogovorstva, da bi uporabljal lutko zraven, v Sloveniji ni. Nazadnje, ko sem preverjala, morda se motim, a nobenega ni niti na območju nekdanje Jugoslavije. Najbližje sem našla tovrstne umetnike v Franciji in Nemčiji. Bila sem tudi presenečena, da ljudje tega sploh ne poznajo; niti po imenu. Ventrilokvizem sicer v slovenskem prevodu pomeni trebuhogovorstvo ("ventri" je trebuh, "loqui" pa govoriti - po latinsko). Gre za govor brez premikanja ustnic. Ni pa to lahko, moram priznati, trebušna prepona zelo dela in fizično se dejansko ob takšni predstavi zelo utrudiš."

Lucija: S trebuhom za kruhom združujem tri stvari
"O ventrilokvizmu sem razmišljala že nekaj časa. Vpisala sem se na magistrski študij na AGRFT-ju, smer oblike govora. Ko sem vpisala temo za magistrsko nalogo, sem se odločila za vetrilokvizem. Dejansko sem se tega lotila zelo samoučno. S tem se zdaj ukvarjam eno leto in pol z veliko vmesnimi pavzami. Čistega treninga imam kakšno leto. Še vedno se učim, še vedno sem začetnik, še vedno me lahko ujamete, da se mi ustnice kdaj premaknejo. Ampak lutka in jaz pa že zelo živiva kot dva lika. Predstava, kljub temu, da v njej nastopa lutka, ni za otroke. Predstava je za odrasle, zato ker si želim dati duška. V predstavi S trebuhom za kruhom združujem tri stvari: lutkarstvo, ki ga delam že 15 let, stand-up, s katerim se ukvarjam že 10 let, in pa roast, ki ga delamo stand-uperji zadnjih 15 let, vsi po malem. Skozi predstavo ves čas želim miriti tega petelina (lutko), on pa me ves čas žali. V resnici gre torej za roast. Je pa včasih za ventrilokvizem veljalo, da samo iz trebuha govoriš, zdaj pa se mora še kaj drugega zgodit. Mora biti torej duhovito, zabavno. To je zdaj dejansko malce bolj zahtevna veja stand-upa.