"Želim, da bi skozi moje modre oči ugledali moj karakter, ker naj bi oči predstavljale ogledalo duše," s temi besedami Maja Keuc predstavlja svoj prvi studijski album Indigo.

Zase pravi, da se ne obremenjuje več s tem, kaj ljudje pričakujejo od nje: "Sem svoboden artist, ki dela to, kar čuti in v čemer uživa." Dnevi predalčkanja, češ da je le pevka priredb oz. interpretatorka tujih besedil, so tako za njo, saj ima v roki končno tisto, kar je napovedovala že od takrat, odkar je postala medijsko bolj izpostavljena.

V več kot letu in pol je Keučeva od prepevanja v resničnostnem šovu največje komercialne televizije pri nas zamenjala njihov oder v Hali Tivoli z velikim evrovizijskim odrom v Dűsseldorfu, Sloveniji pripela 13. mesto v finalu, preostali čas pa posvečala nastopom, snemanju novih zamislic, svojim oboževalcem in sedmi sili.

Keučeva priznava, da je bilo leto, katero bi ji lahko zavidal marsikateri slovenski glasbenik, vse prej kot lahko. A pritiski so jo le utrdili. "Spoštujem in cenim vse, ki se trudijo, in nikomur ne želim nič slabega in dragi moji; to, kar daješ, to tudi dobiš nazaj," meni Maja Keuc. In vse, kar je doživela v tem obdobju, je zapakirala v enajst skladb, ki so se znašle na okroglem ploščku na prodajnih policah prav danes.

MMC se je pogovarjal z njo dan pred izidom.

Že pred nastopom na letošnji Emi ste dejali, da pripravljate svoj album. Nato se je vse malce umirilo z nastopom na Emi, obveznostmi, ki so prišle skupaj z evrovizijskim nastopim, in seveda samim nastopom v Dűsselforfu. Nato pa ste se znova vrnili v studio. Maja, koliko dni in neprespanih noči je bilo vloženih v vaš prvenec?
Album smo začeli pripravljati že lani, pred Emo, potem smo zaradi vseh obveznosti, ki sem jih imela letos, zadevo malce ustavili, zadnje pol leta pa smo dobesedno garali. Moj delavnik se je začel ob osmih zjutraj in končal ob štirih zjutraj. Sama sem bila prisotna pri nastajanju celotnega albuma – od instrumentala do vokala. Res se počutim, kot da bi dobila svojega prvega otroka. Prvič sem se preizkusila tudi kot tekstopiska in avtorica vokalnih melodij. Pred kratkim smo posneli tudi prvi spot za moj naslednji singel z naslovom Ta čas, ki ga boste lahko slišali zelo kmalu. Ob pripravljanju albuma pa so moj čas okupirali še oddaja Misija Evrovizija, nastopi, vaje, intervjuji … Skratka precej adrenalinsko obdobje, ko sem samo molila, da bom zdržala. Pa tudi kar nekaj živcev je šlo! (smeh)

Spoznavali smo vas, ko ste prepevali Joyful, Joyful, Proud Mary, Vanilija, No One … Koliko Maje Keuc lahko pričakujemo na novem albumu? Koliko sebe ste dali v skladbe?
Veliko časa smo se spraševali, kakšen žanr izbrati. Nato pa smo začeli le spontano delati in skladbe so nastajale same od sebe. S tem albumom predstavljam svoj širok glasbeni spekter, prevladujeta pa soul, funk, naslonili smo se na zvok motown records, vse skupaj pa smo tudi moderno zapakirali. Mislim, da je album takšen, da bi se za vsak okus lahko kaj našlo.

Se morda bojite, da bi odvrnili od poslušanja vse tiste oboževalce, ki ste jih pridobili s prepevanjem skladb, s katerimi ste se predstavljali do zdaj?
Iskreno povedano, ne obremenjujem se več s tem, kaj ljudje pričakujejo od mene. Sem svoboden artist, ki dela to, kar čuti in v čemer uživa. Nikogar s svojo glasbo ne silim in zmeraj bodo na eni strani tisti, ki jim bo album všeč, in na drugi tisti, ki jim ne bo. Ves čas se razvijam, pridobivam nove izkušnje, navdihe, kar se odraža in se bo odražalo tudi na moji glasbi. To je bila prva takšna izkušnja in moč je čutiti tako v besedilih kot glasbi vsa obdobja in počutja, v katerih sem ustvarjala. Zmeraj bolj pa se tudi zavedam, kaj je tisto, kar mi najbolj leži in v čemer najbolj uživam. Če najdeš to, si po mojem mnenju, naredil veliko.

Album ste poimenovali Indigo. Od kod ideja za naslov?
Indigo barva predstavlja mojo osebnost oziroma karakter, ki se odraža na mojem glasbenem področju, ki ga predstavljam skozi ta album. Rojena sem v znamenju kozoroga, ki ga indigo barva zagovarja kot simbol moči. Navdihnili so me tudi indigo otroci, ker sledijo svoji intuiciji, duši in vidijo stvari z višje duhovne perspektive, kjer ne gre samo za potešenje nekega ega ali materialnih dobrin. Intuitivna sporočila so zame najpomembnejša in so vodilo mojega življenja. Želim, da bi skozi moje modre oči ugledali moj karakter, ker naj bi oči predstavljale ogledalo duše.

Na albumu se je znašlo enajst skladb. So besedila vseh v angleščini?
Na albumu je polovica slovenskih in polovica angleških skladb. Posneli smo tudi vse slovenske različice, vendar so mi nekatere pesmi enostavno toliko bolje zvenele v angleščini, da sem izrabila svobodo odločitve in jih v tem jeziku tudi pustila. Prav naslednji singel bo izšel v slovenščini, na albumu pa ga najdete kot angleško različico z malce drugačnim besedilom in naslovom Free Love.

Kdo je sodeloval v produkcijski ekipi?
Krešimir Tomec in Marko Graber sta "odgovorna" za tri četrtine albuma, Sebastjan Duh je napisal You're a Tree and I'm a Baloon ter Free love ter Tadej Kampl, ki je naredil house/funk komad Get This Party Started.

Kaj pa je glavna tematika albuma?
Predvsem pozitivnost in življenje na splošno. Ljudje bodo lahko začutili, skozi katera obdobja sem šla čez to leto. Vsa besedila so avtobiografska. Pod njimi so v albumu tudi krajše "razlage", kdaj so pesmi nastajale, zakaj, kaj je spodbudilo njihovo nastajanje …

Za vami je leto, katero bi vam zavidal marsikateri slovenski glasbenik. Pa vam lahko zavidajo tudi v finančnem smislu?
(smeh) Odvisno. O tem nerada govorim. Glede financ je tako, da lahko normalno živim. V bistvu sem zelo hitro prevzela vse odgovornosti, ki jih ima odrasel človek. Starši mi pomagajo le tako, da skrbijo za moje račune in nakazila zaradi natrpanega urnika, za kar sem jim zelo hvaležna. Hkrati tudi varčujem za študij. Treba pa je razumeti, da je v tem svetu treba tudi veliko vložiti, da so stvari takšne, kot si jih približno predstavljaš. Tudi če želiš imeti tako veliko skupino, kot jo imam jaz, so potrebna finančna sredstva. Ne bom rekla, da zdaj živim na veliki nogi, ampak v meri normale.

Letos ste bili pravzaprav povsod. Kako vam je uspelo?
Ne vem. (smeh) V bistvu mislim, da je to čar vsega skupaj: da nič ne delaš na silo. Vse, kar se je zgodilo, se je zgodilo spontano. Z delom in dobro energijo. To leto je eno najlepših in najbolj razburljivih do zdaj. Res mi je uspelo več, kot sem si sama predstavljala, in upam, da mi bo s to zagnanostjo, iskrenostjo in ljubeznijo do glasbe in nastopanja uspelo še naprej uspešno delovati. Mislim, da je najpomembnejša stvar pri vsem skupaj, da se nikoli ne vdaš in imaš močno vero.

Pa ste imeli v vsem tem letu trenutek, da ste lahko pogledali nazaj na vse, kar se vam je zgodilo?
Toliko stvari se je zgodilo in s takšno intenzivnostjo, da sploh nisem imela časa refleksirati vsega. Edina izjema so bile poletne počitnice, ko so bili vsi malo na počitku in sem lahko prvič prav dojela, kaj vse se je zgodilo. Celo leto je bilo namreč zelo natempirano, tudi zdravje mi je zaradi tega malce ponagajalo, ko je telo preprosto ugasnilo. Sem se pa tudi čustveno in psihično precej utrdila. Postala sem veliko bolj odgovorna, odporna na škodoželjnost in zavist. V bistvu mi takšni ljudje dajejo še večji zagon. Spoštujem in cenim vse, ki se trudijo, in nikomur ne želim nič slabega in dragi moji: to, kar daješ, to tudi dobiš nazaj.

Morda obžalujete kakšno odločitev?
Lahko bi, pa ne. Prav zato, ker verjamem, da se vse stvari zgodijo z razlogom. Le najti moraš to pozitivno stvar, ki si se jo iz napačne odločitve naučil. Tudi slabe stvari, ki so se mi zgodile – na primer pritiski, stvari, na katere nisem mogla vplivati – so bile za nekaj dobre.

Z izdajo albuma je logični naslednji korak naskok na koncertne odre. Kako bodo videti vaši nastopi?
Z desetčlansko skupino Soulcrew, s katero igramo že eno leto, bom nadaljevala svojo pot. Album pa je tudi malce elektronski, so neke stvari, ki jih live bend ne more zaigrati v živo, zato bomo malce kombinirali matrico in bend, tako da bo tudi poudarek na nastopu, ker se nam zdi, da v Sloveniji zelo manjka celovitih nastopov. Vesela sem, da lahko na primer v oddajah Misija Evrovizija združim pevski nastop v celovit odrski "performance". Res je, da sem imela zdaj za to malo manj časa, a ga bom imela zdaj več in tudi bolj spočite glasilke ter se bom lahko še bolje pripravila. Naslednji korak so vsekakor čim bolj polni odrski nastopi z bendom in promoviranje albuma.

Kje se vidite prepevati: v polnih manjših klubih, kot je Kino Šiška? Predalčkate svoje nastope?
Zame je vsak nastop enako pomemben. V manjših klubih ponavadi igram akustiko, ker desetčlanskega benda ne moreš vedno spraviti povsod. Imam zasedbo, s katero igramo akustične priredbe; saksofon in klavir ali samo saksofon in kitara. Izogibam se matric, kolikor se le da. Velikokrat mi govorijo, da je neumno, da imam tako velik bend, ampak tega sploh nočem slišati. Z glasbo se ne ukvarjam, da bom čim več zaslužila, ampak da bo ta čim bolje zvenela.

Za kakšen oder pa je bila narejena Indigo?
Za velike odre (smeh) in tudi za odre, ki bodo malo pokukali na drugo stran naših meja. Stvari se dobro razvijajo tudi v tej smeri. Kot sem že prej povedala, me skozi življenje vodi intuicija, ki je neverjetno močna, in za nekatere stvari preprosto vem, da se bodo zgodile, vem pa, da se bom morala pošteno namučiti (smeh).

Z albumom se torej spogledujete s tujino.
Tudi, vendar nikoli ne bom zanemarjala Slovenije. Še vedno se bom z veseljem vračala sem in ustvarjala. Navsezadnje mi je tu tudi prvič uspelo in hvaležna sem vsem, ki me podpirajo in so mi omogočili uresničitev mojih sanj. Brez mojega občinstva ne bi bilo mene!

Študij v tujini je še vedno v načrtu?
Seveda!

Kdaj nam boste "pobegnili"?
Drugo leto. Sicer komaj jeseni. Bom pa še videla, kako se bodo stvari razvijale … Lahko da bom študirala malo bližje ali pa v Londonu, kar si najbolj želim.