Štiri leta po izdaji zadnjega albuma Pozna pomlad in praznovanju 30. obletnice delovanja so se Avtomobili vrnili k prvinskemu zvoku. Nekoč zastavonoše progresivnega rocka se zdaj še naprej igrajo s popom, ki se spogleduje z art rockom.

"Skozi opus nekaterih izvajalcev se ves čas vleče neka jeza, pri nas pa je to melanholija. Nič ni z njo narobe," je v pogovoru za MMC poudaril pevec skupine Marko Vuksanović.

Več pa si lahko preberete v spodnjem pogovoru.

Daleč. Kaj je daleč? Saj je vse na dosegu roke.
Odvisno – nekatere stvari so blizu, nekatere pa daleč. Daleč je drugače naslov našega novega albuma. In lahko bi si ga razlagali, da so naši začetki že zelo daleč ali pa bi mu pripisali drugo etiketo. Med drugim pa je Daleč tudi naslov ene izmed skladb na albumu, in ta zelo dobro ponazarja duh celotnega že desetega studijskega albuma.
Ko pogledamo vse naslove skladb na albumu – Daleč, Mladost, Na sever, Vrni me … A hrepenite ali obžalujete?
Ali ni to eno in isto (smeh). Ni veliko obžalovanja. Kot pravijo: "je ne regrette rien". V veliki večini to drži. Ni nam treba obžalovati tega, kar je mimo, tudi če je bilo včasih kaj slabega ali napačnega. Je pa res, da za vsem, kar je mimo, človek čuti melanholijo, to pa mislim, da je na plošči.
Ta melanholija se nadaljuje pri vas … Če samo izpostavimo vašo največjo uspešnico Skozi leta.
Nekaj je na tem, toda v tem ne vidim nič slabega. Skozi opus nekaterih izvajalcev se ves čas vleče neka jeza, pri nas pa je to melanholija. Nič ni z njo narobe. Vsi jo poznamo in nas spremlja vsak dan.
V skladbi Mladost poudarite: "Uživaj, dokler si mlad." Torej ste na točki, ko ne nagovarjate več samo poslušalcev iz svoje generacije, ampak je tu skrb za mlajše rodove?
Tako je. Delimo nasvete za mlade (smeh). Kot pravijo: če si pri dvajsetih moder in preudaren, je nekaj narobe s tabo. Če pa si pri petdesetih tako nor, kot si bil takrat, ko si imel 20 let, pa je tudi nekaj narobe s tabo (smeh). Vse ima svoj rok trajanja in mladost je čas za norost.

Prvič ste Avtomobili na albumu združili moči z ženskim glasom. Kako je prišlo do sodelovanja s Severo Gjurin?
S Severo smo sodelovali že pred štirimi leti, ko smo predstavljali predhodni album Pozna pomlad in z njim praznovali 30 let. Takrat smo jo povabili kot gostjo na koncert v Cankarjevem domu. Že takrat smo dobili občutek, da ji je bilo všeč. Že takrat smo rekli, da lahko, če bo kdaj priložnost, združimo svoje moči. In tokrat se je izkazalo za smiselno. Mislim, da je tudi sama skladba Daleč takšna, da dovoli duet.

Kako drugače gledate na duete?
Duet je dober, če je narejen z razlogom, in ne samo zato, da bi se slišala dva vokala. To je drugič, ko smo se Avtomobili lotili snemanja dueta. Prvi je bil na plošči Mraz leta 1991 z Zoranom Predinom. Takrat sva naredila skladbo Gospodar in takrat, se mi zdi, je besedilo kar klicalo po duetu. Podobno je bilo zdaj s skladbo Daleč.
Kdo povzroča manj preglavic – moški ali ženski sopevec?
(Smeh) V našem primeru nihče. Vsako sodelovanje pa je izziv in ustvarjalno veselje. V glasbi se mi zdi najbolje, če lahko sodeluješ z drugimi in prepletaš svoje poglede in način izražanja. Sodelovanje je draž glasbe.
Smo ravno sredi zanimivega obdobja, Avtomobili še vedno "hrumite", Lačni Franz so tudi nazaj. Kako pojasnjujete, da sta ti dve skupini še vedno dovolj zanimivi, da se približata tako generaciji poslušalcev, ki so zrasli z vami, kot novi?
Mislim, da je pojasnilo zelo enostavno. Če imaš kaj povedati, potem to nekdo hoče tudi slišati. Obstajamo zato, ker nas veseli tisto, kar počnemo. In še vedno obstajajo ušesa, ki nas hočejo poslušati.
Avtomobili so bili vedno močni v elementu poetike. Kako je danes napisati besedilo, ki se bo dotaknilo poslušalca?
Predvsem ne smeš o tem razmišljati. Moraš težiti k temu, da izraziš tisto, kar hočeš povedati. Če se to dotakne poslušalca, je to super. Če pa ne, ne smeš obupati. Nikakor ne smeš ustvarjati z mislijo, kako prepričati sočloveka s tem, kar si naredil. Velikokrat je celo tako, da si sam hotel nekaj povedati, pa si tisti, ki to posluša, interpretira popolnoma drugače, kar je tudi v redu. Najpomembneje je, da v drugega injiciraš določene misli in razpoloženja. Ne glede na to, ali so identični ali ne. Pomembno je, da ga dregneš.
"Videl sem te na postaji, imela si otroke. Igra nedolžnih, ki je ne poznam," so vrstice iz ene izmed vaših novih skladb. Kdo je ta gospodična?
(Smeh) Ta gospodična sploh ne vem, ali obstaja. Gre za določeno sliko. Pri besedilih poskušam vedno ustvariti neko določeno vzdušje. Določene situacije in opisi nekih slik vzbudijo v poslušalcu določena občutja. Tu sta besedi otroci in postaja. Če slišiš samo ti dve besedi, si naslikaš svojo predstavo. In ta je lahko popolnoma drugačna, kot je moja. Verjetno je tudi vreme drugačno. Ampak ravno s temi besedami sem v tebi vzbudil to sliko. Hkrati pa skozi besedilo razvijam določeno občutje.
Glede Avtomobilov se je v 80. letih govorilo o progresivnem zvoku, zdaj pa je ta progresiva postala retro.
Velika nevarnost izvajalcev z dolgo kilometrino je ta, da se ulovijo v zanko všečnosti. To je zelo nevarno, in mislim, da lahko pokoplje marsikoga. Predvsem moraš slediti svoji notranji logiki in izraznosti. Njo moraš razvijati. Če malo karikiram: pred leti je bilo zelo modno, da je imela vsaka skupina v svojih skladbah raperski vložek. Danes večina te glasbe, narejene po tem kopitu, ni zdržala zoba časa. Ampak takrat pa je bilo zelo všečno in modno. In nič nimam proti temu.
Ko ste pred štirimi leti izdali album Pozna pomlad, je bila zraven še "obešena" številka 30. Je manj obremenjujoče, ko predstavljaš zgolj album in se ne oziraš še na letnice?
Ista figa. Okrogle številke so samo neki razlog, da nekaj še dodatno poudariš. To je podobno kot z rojstnimi dnevi. Nisem še srečal človeka, ki se pri 49-ih počuti drugače kot pri 50 letih. Razen, če se mu v obdobju enega leta ni zgodilo kaj drastičnega. Zagotovo pa so vsi bolj pompozno praznovali 50. rojstni dan kot 49.
Koliko časa je nastajal novi album?
Začeli smo ga delati pred dvema letoma. Samo glasbo in besedila smo ustvarili relativno hitro, ampak potem se je zavlekel proces snemanja. Pozna se, da nismo imeli časovnega pritiska in resnično nismo hoteli narediti nečesa, kar bi bilo narejeno na silo.
Pri snemanju albuma so se vam pridružili glasbeniki, kot sta Rok Golob in Mitja Bobič. Kaj so dodale te nove moči?
Glasbeniki se med sabo poznamo in plošča je idealna priložnost, da k sodelovanju povabiš tudi koga, s katerim ne sodeluješ na vsakdanji ravni. Interakcija različnih glasbenikov je vedno dobrodošla, in to smo poskušali izkoristiti na tej plošči. Seveda pa ni zanemarljivo, da ti glasbeniki s svojim načinom interpretacije oplemenitijo naše početje.
Kje so še prostori za Avtomobile? So to postali že kulturni domovi?
Vsak prostor, kjer je možnost, da te ljudje pridejo poslušat, je pravi prostor za nas. Lahko so to klubi, kulturni domovi, gledališča … Je pa res, da ima vsak prostor svojo posebnost.
Za izložbo še niste?
Nikakor (smeh).