Ta je skupaj s preostalimi člani skupine na domačih odrih z najnovejšim albumom Planet Starcev, ki ga bodo premierno predstavili mariborskemu občinstvu ta petek na Štuku. Za skupino - ki se je leta 1986 zbrala na pogorišču Gast'r'bajtr'sov in nastopala na pomembnih evropskih festivalih, v tujini izdajala plošče, sodelovala na številnih kompilacijah, ustvarjala glasbo za film in gledališče - pa je to zadnji letošnji nastop. "V glavnem v nervozi in norenju po službah, kjer je, tako kot vsako leto, videti, kot da bo konec leta konec sveta. Tu in tam se bomo DG dobili in nadaljevali s skiciranjem novih komadov. Da bo pa malo prazničnega vzdušja, pa zraven še kaj pojedli in spili," trdi Šalamun.

Več pa si lahko preberete spodaj.

Demolition group ste se letos še bolj utrdili na koncertnih odrih. Se vaša "začasna" odsotnost še pozna na kakršen koli način?
Šalamon: Po približno 40 koncertih ne moremo več govoriti o povratku in začasni odsotnosti. Koncertno smo navzoči in na naše veliko veselje enako ali celo bolj prepoznavno z novo kot staro glasbo. In še bolj v veselje, z občutkom, da nova glasba na koncertih potegne enako dobro kot stara.

Med drugim smo vas lahko videli, kako ste nastopali pred borzo. Kako to, da ste se odločili za tovrsten nastop?
Šalamon: Izključno kot izraz spoštovanja in podpore tistim, ki so se pripravljeni izpostaviti zato, da ljudi opozarjajo na to, kako izkrivljeno so v današnjem času postavljeni temelji človeške skupnosti, družbe. Kako smo se sprijaznili in sprejeli kot pravilna načela, ki na račun nedotakljivosti bogatega posameznika, brezobzirno razkrajajo skupnost, družbo. Kako naj se sprijaznimo s tem, da bomo za nedotakljivost, ohranitev in rast bogastva posameznikov, žrtvovali solidarnost in skrb za vsaj minimalno dostojno preživetje soljudi. Nobena življenjska združba nima možnosti za preživetje in razvoj, brez medsebojno povezane in vsaj do neke mere medsebojno iskrene in solidarne skupnosti. Bakterije preživijo v kolonijah, živali v tropih, človeštva pa tudi več ne bi bilo brez civilizacije.

Je glasba danes premalo družbenokritično angažirana? Kaj jo je omrtvičilo?
Šalamon: Družbenokritična angažiranost se verjetno v različnih obdobjih in pri različnih generacijah izraža drugače. Dejstva, ki si zaslužijo svoj odmerek kritičnosti, so v različnih obdobjih različna in različno prepoznavna, izstopajoča. V času, ko smo se mi začeli ukvarjati z glasbo, je bilo dejstvo, da živimo v obdobju omejujočega socialističnega enoumja že jasno, izstopajoče. Zato je lahko bila družbena kritičnost trša, ostrejša.

Dejstvo, da v današnjem času živimo v obdobju globalno-finančno-kapitalističnega ravno tako omejujočega enoumja, pa je morda še malo bolj zamegljeno. Zato je tudi družbena kritičnost mehkejša. Ko se bo to dejstvo razjasnilo, bo verjetno tudi družbena kritika trša, ostrejša. Koliko časa bo do te razjasnitve preteklo, ne vem.

Včasih je dejstva meglila, krojila in prikrivala s svojo roko nad mediji ideološka mašinerija, danes pa jih z lastništvom medijev, svetovni finančni kapital.

Vaša plošča Planet Starcev, ki jo boste v petek predstavili v Mariboru, je ena redkih plošč preteklega obdobja, ki v besedilih, poleg ljubezenske in osebnoizpovedne tematike, ohranja kritiko družbe. Se bo kdaj izčrpal ta "bazen" za upesnjevanje?
Šalamon: Ne bo. Nikoli. Nikoli ne bo idealne družbe. Koliko je na Planetu Starcev kritike družbe, ne vem. Plošče nimam ravno za "kritično". Bolj kot neko iskanje, opažanje, preverjanje spoznanj o družbi, v kateri živimo.

Na nekaj izmed tega, kaj je najbolj narobe z družbo, opozarja gibanje 15o, gibanje "99%", nekaj je odgovorov je nakazanih pri prejšnjih vprašanjih.

Najbolj narobe je verjetno to, da središče, okoli katerega bi se gradile vrednote, kriteriji prava in pravičnosti, ni človek, niso ljudje, ni skupnost, ampak kapital. Središče, okoli katerega se vrti svet, je samo dobiček in sveti lastniki kapitala, ki jim pripada, nepomembni pa so ljudje, ki ga pridelajo. Oziroma, kar je verjetno še bolj "nenaravno", da se največji dobički ustvarjajo nekje v zraku, s kupčkanjem in premetavanjem namišljenega denarja prek žičnih in brezžičnih računalniških povezav, brez vsake povezave z ustvarjanjem, pridelovanjem novih dobrin. Te namišljene gore denarja pa bi potem morali v dejansko, "materializirano" vrednost, prek odrekanja od zaslužka za svoje delo, pretvoriti tisti, ki ustvarjamo, pridelujemo nove dobrine.

Kaj je trenutno najbolj narobe z njo po vašem mnenju?
Šalamon: Hmmm. Nekaj podobnega temu, kar sem naplel.
Obstajajo ljudje, ki obvladajo in bolje razumejo kot jaz, kaj je najbolj narobe. Jaz s svojim znanjem in poznavanjem lahko bolj čutim in slutim, kot pa vem, kaj je narobe.
Ampak. Potem spet pride na vrsto zvijačna igra kapitala. Prek sprejete ideologije nas prepričuje, da moramo vse, tudi znanstvene institucije prej ko slej in več ali manj privatizirati. Lastnik in plačnik ekonomske znanosti, sociologije, filozofije, psihologije bo ravno ta kapital, na katerega slabosti in nevzdržnost, bi morale znanstvene vede opozarjati. Ali je Cerkev kdaj obsojala grehe tistih, ki so jo bogato obdarovali?

Govori se, da gre za vaš zadnji nastop letos. Kako boste preživeli preostali veseli december?
Šalamon: V glavnem v nervozi in norenju po službah, kjer je, tako kot vsako leto, videti, kot da bo konec leta konec sveta. Tu in tam se bomo DG dobili in nadaljevali s skiciranjem novih komadov. Da bo pa malo prazničnega vzdušja, pa zraven še kaj pojedli in spili.