Na temeljih ShoeShinersov sta v zadnjih dveh letih nastali dve skupini Furry Walls in The Vast Blasts – obe se bosta predstavili na tekmovalnem delu letošnjega Slovenskega tedna glasbe (STG). Trije od štirih članov ShoeShinersov – basist Jure Bežan, kitarist Luka Pavlin in bobnar Anže Babič -, ki so indiezvok nadaljevali v The Vast Blasts, so začeli ustvarjati zmes synthpopa in diskopanka, ki so jo označili Furry Walls.

Trojica je v svojo družbo povabila še vokalistko Ajšo Tepina in Mašo Bertoncelj, ki je postala "prva dama" za synthom. "Malo za šalo, malo za res: rekel bi, da smo emancipacijsko progresiven bend," je dodal Bežan.
Potem ko so lani zasledili obstoj STG-ja šele, ko so bile skupine že izbrane, so letos poslali prijavnico pravočasno. Mednarodna komisija jih je izbrala med 111 prijavljenimi in jim tako povečala možnosti, da v letošnjem letu nastopijo vsaj na enem izmed partnerskih festivalov STG-ja, med katerimi so srbski Exit, madžarski Sziget, hrvaški Terraneo, makedonski Taxirat ter avstrijska Waves Vienna in Springfestival. "Prijavili smo se predvsem zaradi tujih festivalov. Zdaj ko organizatorji objavljajo, kdo vse bo na koncertih navzoč, pa je možnosti, da te kdo opazi, še toliko več. Res odlično dopolnjujejo že tako dobro idejo," je pojasnil Bežan in dodal, da bi z veseljem nastopili, kamor koli jih povabijo, najraje pa na Sziget, Exit ali Terraneo.
Z basistom smo izmenjali nekaj besed pred njihovim nastopom 6. februarja v Menzi pri Koritu v sklopu STG-ja.

Kdaj se je začela zgodba Furry Walls? Oz. kaj je bil povod, da so se člani zasedbe ShoeShiners usmerili v skupino z modernim popsynth zvokom?
V ShoeShinersih je bilo vseskozi nekaj syntha. Ker so ideje postajale preširoke, smo se pred približno dvema letoma odločili, da naredimo nekaj popolnoma v tej smeri. Trije od štirih članov ShoeShinersov - Jure, Luka in Anže -, ki smo z indiezvokom nadaljevali v The Vast Blasts, smo tako začeli ustvarjati zmes synthpopa in diskopanka, ki smo jo označili Furry Walls, zraven pa smo povabili še Ajšo in Mašo.

Boste navijali za The Vast Blasts?
Da, trije kar na odru, ko bomo igrali, dekleti pa, upam tako, spodaj v prvi vrsti. Sicer pa STG ni toliko tekmovanje - če že omenjate navijanje - kot priložnost, da te kdo opazi. Festivali namreč ne bodo vzeli le po enega nastopajočega, ampak več, če bo njihov interes. Tako da več bendov povabijo, bolje bo.

Skladba Let You Go je bila uvrščena na kompilacijo Val011. Kaj mladi skupini prinese gostovanje na takšni kompilaciji?
Projekti, kot so kompilacije Vala 202, so zelo dobrodošli. Vrtijo te na radiu, veliko ljudi kupi zgoščenko, je dobra referenca za naprej. A na koncu je bend tisti, ki mora izkoristiti ponujeno medijsko pozornost - kakršna koli že je - in narediti korak dlje. Konkretno za naš primer lahko rečem, da smo zgolj zaradi te kompilacije dobili enega ali dva koncerta, naša skladba pa se je vrtela na valovih nacionalnega radia.

Malo za šalo, malo za res: v skupini prevladujejo moški člani, je zato ženski del morda v podrejenem položaju?
Malo za šalo, malo za res: rekel bi, da smo emancipacijsko progresivna skupina. Anže in Jure včasih izpadeva ukazovalna, a se na koncu vse dogovorimo. Sicer pa je Ajša z vokalom na odru nedvomno šefica, Maša pa ima nadzor nad synthom, ki je nosilec našega zvoka, navsezadnje se po njem tudi žanrsko opredeljujemo - synthpop diskopank.

Kako to, da vztrajate pri angleškem jeziku?
Zavedamo se pomembnosti negovanja materinščine in do nje gojimo poseben odnos, vendar živimo v dobi, ki s svojim tempom narekuje instant sporočilnost. Doba globalizacije in spleta je prinesla veliko dobrih stvari in je olajšala interakcijo milijardam, kar pa kliče tudi po nekem univerzalnem jeziku. Tok zgodovine je poskrbel, da je ta primat po drugi svetovni vojni pripadel angleščini, ta pa je prek množične kulture in glasbe svoje poslanstvo kot rokenrolovski jezik še bolj zasidrala.