Vlado, ki je eden izmed sedmih povabljenih avtorjev, je pred nedeljskim nastopom zatrdil: "Edini adut, na katerega stavim jaz, je moj glas. In ta je konec koncev edino, kar zares šteje, kajne?" V nedeljo, 21. februarja se bo slovenskemu občinstvu tako predstavil s pesmijo Tudi fantje jočejo in se skupaj s 13 drugimi finalisti bojeval za vozovnico na Norveško.

Kako sta se v pesmi Tudi fantje jočejo združila vajina pogleda na glasbo?
Čeprav Marina občudujem, ne bi sprejel pesmi, ki je ne bi začutil in za katero bi menil, da je namenjena nekomu drugemu. Ne bi bilo prvič, da mi nekdo, ki dela super pesmi, ponudi kakšno, a se v njej ne najdem. Verjetno bi bilo bolje, če bi znal malce 'glumiti' ... odsotnost tega talenta me večkrat tepe po glavi ...

Večina slovenske javnosti vas pozna pod vzdevkom Lepi Dasa. Kako je potekala preobrazba od »magneta za dekleta« Lepega Dase do »fanta, ki joče«, Vlada Pilje?
Lepi Dasa je bil v tistih okoliščinah zanimiv izziv: zabavali so se tako poslušalci kot jaz. Nobene višje umetnosti: recept za uspeh je bil melodija, ki gre v ušesa, besedilo, ki te spravi v dobro voljo, in izvajalec, ki zna briti norce na svoj račun, kar je v Sloveniji precejšnja redkost. Ko sem prenehal uživati v vlogi Dase, je bilo treba iti naprej, saj bi poslušalci hitro začutili, da jih vlečem za nos, da ne uživam več, da počnem nekaj samo zato, ker 'pali' in prinaša denarce.

Nekoč ste sodelovali tudi z Nušo Derenda, letos pa bo vaša tekmica. Vas je Nuše, ki je prava Emina veteranka, kaj strah?
V življenju me je strah samo bolezni, ne pa konkurence. Konkurenca, pri tem mislim na kakovostnega izvajalca in kakovostno pesem, je spodbuda. Nuša je moja dolgoletna kolegica: ker mi je pri srcu in ker je izvrstna pevka, bi ji zmago privoščil – seveda, če ima boljšo pesem.