Harmonikarja sta tudi na novi zgoščenki z naslovom Izrazi harmonik posegala po različnih, za njuni glasbili precej nenavadnih glasbenih žanrih.

Koliko časa je nastajal novi album? Zakaj ravno naslov Izrazi harmonik?
Zgoščenka Izrazi harmonik je nastajala več kot tri leta, z vmesnimi premori seveda, saj sva bila s Tomažem medtem kar nekajkrat v tujini in vsak tak odhod nama je prekinil delo vsaj za mesec ali dva. Logistično gledano je bil to najzahtevnejši projekt doslej, saj smo ga ustvarjali s številnimi avtorji, gosti itd. in snemali na šestih različnih lokacijah. Naslov zgoščenke “Izrazi harmonik” se je porajal iz premisleka o tem, da imata harmoniki na zgoščenki zelo veliko različnih “obrazov”, “izrazov”, od tod torej tako ime.

Kako je nastalo sodelovanje z Galom Gjurinom in duom Murat in Jose ter drugimi?
Gala Gjurina sem spoznal pred leti v eni izmed priljubljenih televizijskih oddaj, že prej pa sem poznal njegovo ustvarjanje in sem vedel, da ustvarja zelo kakovostno glasbo. Že takoj po začetnem pogovoru sva ugotovila, da imava podobne poglede glede ustvarjanja glasbe, zato me je povabil k sodelovanju. Gal je velik ljubitelj harmonike, predvsem pa mu je bilo všeč tisto, kar skušam ustvarjati na harmoniki sam ali v obliki dua, skupaj s Tomažem Rožancem, s katerim se ves čas trudiva, da bi na teh glasbilih (diatonični in klasični harmoniki) ustvarjala nekaj inovativnega, novega, še ne slišanega. Plod tega sodelovanja je viden tudi na najini novi zgoščenki, kjer sta kar dve Galovi avtorski skladbi (pri eni sodeluje tudi njegova sestra Severa, ki ima prekrasen glas), pri eni pa sodeluje kot producent. Podobna zgodba je bila z raperjema Muratom in Josejem, s katerima sva s Tomažem sodelovala pri snemanju njune prejšnje zgoščenke, zdaj pa sva ju povabila k sodelovanju pri eni avtorski skladbi in nastala je simpatična skladba z naslovom Grem naprej. Predvsem so zanimive kombinacije oz. povezave harmonike z rapom in to je v skladu z najino idejo o tem, da se pri ustvarjanju s harmonikama ne omejujeva na glasbene zvrsti ter skušava podirati stereotip o tem, da naj bi bila harmonika domena samo tistih glasbenih zvrsti, s katerimi se jo najpogosteje povezuje.

Večina ob omembi harmonik najprej pomisli na narodno-zabavno glasbo. Kako pa bi vi opisali svoje ustvarjanje s tem glasbilom?
Natanko to, kot sem že omenil, se harmoniko najraje povezuje zgolj s preprostimi narodno-zabavnimi in ljudskimi vižami, midva s Tomažem pa skušava dokazati, da harmonika ni samo to, ampak še vse kaj drugega. Igrava vse, od klasike, popa do etna in celo metala. Je pa res, da je treba za izvajanje zahtevnejših glasbenih vsebin znotraj različnih žanrov vložiti izjemno veliko truda, sploh na diatonični harmoniki, ki je v osnovi preprosto ljudsko, a tudi tehnično dovršeno glasbilo, ki sploh omogoča izvajanje tako zahtevnih stvari. Sam igram na unikatno diatonično harmoniko, ki sva jo razvila skupaj z znanim inovatorjem Valentinom Zupanom in ki ima deset dodanih basov. Instrument je inovacija v svetovnem merilu in je tudi patentiran.

Kakšen pa je vaš pogled na narodno-zabavno glasbo, glede na to, da ste harmonikar?
Kar se tiče mojega odnosa do narodno-zabavne glasbe, je tako, da ločim kakovostne od nekakovostnih vsebin znotraj vsakršne glasbene zvrsti, bistvo je to, da ni dobrih ali slabih zvrsti, ampak so dobre in slabe glasbene vsebine znotraj vsakega glasbenega žanra.

Kdo je v Sloveniji ali svetu vaš harmonikarski vzornik?
Težko rečem, kdo bi bil lahko moj vzornik, saj skupaj s Tomažem nekako “orjeva ledino” v smislu inovacij, ko je govora o kombinaciji teh dveh različnih vrst harmonik. Spoštujem pa kar nekaj uveljavljenih imen, ki so vsak na svojem področju zelo dobra. Sam sem sicer velik ljubitelj kakovostne rockglasbe, še posebej “grunge” zvrsti, ki se je rodila v Seattlu, kar je morda malce nenavadno za harmonikarja, ampak tako pač je, to mi je všeč.