Udarništvo, ki so ga postregli z blackmetalskim albumom Per Aspera in nato z albumoma Death Culture in Pax, kjer so se spogledovali z industrijskim metalom, je dobilo subtilnejši nadomestek. Skladbam, kot so Mara, Demoncracy, Holyman, so člani skupine odvzeli težke 'riffe' in agresivne ritme.

A ne le to, namesto običajne preobrazbe v akustiko so svojo težnjo po drugačnosti začinili z drugimi slogi. Tako so se spogledovali z džezom, gypsy swingom, kantrijem, celo španskim in balkanskim melosom. Pevec Gianni Popovski je tokrat v vlogi pripovedovalca, preostali člani skupine pa tvorijo zvočno podobo, ki je popoln odmik od slišanega do zdaj. Projekt, ki je najprej zaživel v okviru oddaj Vala 202 Izštekani, je namreč v težnji po popolnosti dobil popolnoma drugačno zvočno sliko.

Več o novem albumu sta povedala kitarist in umetniški vodja skupine Igor Nardin ter baskitarist Uroš Lipovec.

Pred dnevi smo se poslovili od velikega človeka na domači glasbeni sceni, Bobana Bursača. Dogodek v Kinu Šiška je bil dokaz, kako lahko en človek poveže toliko različnih ljudi in interesov. Koliko ljudi iz ozadja je poleg njega pripomoglo k temu, da se lahko zdaj pogovarjamo o akustičnem albumu Noctiferie? Kako se je razvijala "družina" skupine?

UL: Verjetno je vsak posameznik, ki je z nami sodeloval pri kakšnem projektu, pustil svoj kamen v mozaiku Noctiferie, vendar je glavni krivec za akustični album Jure Longyka in njegovo povabilo v oddajo Izštekani.

Družina pa se je razvijala počasi in spontano ter se na neki način še vedno razvija. Naša "družina" je precej majhna - sestavlja jo skupina ter nekaj posameznikov, ki nam pomagajo, drugi so gostje. Pri akustični plošči je sodelovalo približno 13 gostov, 3 studijski delavci in nas 6.

Sama ideja o akustičnem albumu je zrasla iz težnje po perfekcionizmu. Zakaj se niste zadovoljili s posnetkom, ki je nastal v Izštekanih?
IN: Ideja o akustičnem albumu je nastala iz želje po eksperimentiranju ... S težnjo po perfekcionizmu smo si pozneje tako kot po navadi zapletli življenje.

Izštekani so bili naš prvi javni nastop v akustični izvedbi, prvi akustični koncert v živo, zato se na posnetku na trenutke čuti neka zategnjenost, včasih negotovost, tu pa tam tudi napaka. Poleg tega smo že v štartu fantazirali o za naš slog netipičnih inštrumentih, kot na primer brass sekcija, akustični klavir, teremin, razne oblike perkašna, za katere v tej fazi še ni bilo spisanih partitur. Ideja o konkretnem snemanju albuma je padla po Izštekanih.

Koncept akustike pri Noctiferii ni samo v tem, da ste zamenjali električne kitare za akustične. Kaj je pravzaprav vaša definicija akustike?
IN: Gre za slogovno poigravanje brez meja oziroma podiranje žanrskih meja - želeli smo se izštekati oziroma odštekati v vseh pogledih, brez predsodkov o tem, kaj si lahko dovoli metal skupina, kaj pričakovati od take skupine, kako bi morala po vseh pravilih zveneti Noctiferia v akustični različici.

Dame je zaznamoval že Pax, zdaj pa je tu še Transnatura. Lahko govorimo o Noctiferii pred njegovim prihodom in po njem? Kakšno mesto ima v evoluciji skupine?
UL: Damu je uspelo s svojim glasbenim vložkom obogatiti in osvežiti glasbo Noctiferie, vendar pa je njegovo ustvarjanje podrejeno primarnemu glasbenemu izrazu Noctiferie in tako ne posega v samo integriteto glasbe.

Z dodajanjem glasbil, kot so godala, tolkala ..., se ne morem znebiti slutnje, da bi lahko prav vi stali s simfoniki na odru Križank ali kje drugje. Razmišljate kdaj o tem?
UL: Razmišljamo o ogromno stvareh, ampak vse ob svojem času.

Pri teh spojitvah slovenskih pop/rock skupin z orkestrom se zdi, kot da se doseže neki višji cilj. Kako vi gledate na to?
IN: Vem, kaj misliš - neki vrhunec kariere, stik z resno glasbo, note, orkestri, veliki plakati ob Celovški, Križanke ... Ideja o akustičnih ambientalnih komadih, nekem sodelovanju s klasiki, džezisti in etnoglasbeniki je pri nas že nekaj časa prisotna. Tega nismo planirali v smislu "potrebujemo spektakel". K realizaciji ideje je pripomogel Dame, ki se nam je pridružil pred tremi leti in študira kompozicijo, ter seveda povabilo Jureta Longyke - nastop v Izštekanih je bil neke vrste trigger, ki je sprožil plaz. Transnatura je akustično poglavje v zgodovini Noctiferie, ena od ustvarjalnih postaj, potem bomo šli naprej.

Če se vrnemo nazaj na album - kateri del je zahteval največji premislek, kako pristopiti k snemanju oz. igranju?
IN: Težko izpostavim enega, ker je bilo večinoma vse malo ali konkretno drugače kot po navadi. Transnatura je do zdaj najobsežnejši projekt za Noctiferio, od pisanja partitur, aranžiranja, organizacije inštrumentov v zvočni sliki do mixa ... Snemali smo v studiu Negligence, kjer je posnetke uredil Žiga Zmazek. Na koncu se je skozi približno 140 posameznih trackov prebijal Janez Križaj in poskrbel za odličen mix in mastering Transnature.

Giannija tokrat spoznamo bolj v vlogi pripovedovalca kot klasičnega frontmana. Kako je potekalo njegovo prilagajanje novemu zvoku?
IN: Razen ene nove so vse skladbe stare in uigrane, zato Giani ni izgubljal časa z vsebino, temveč zgolj z interpretacijo novih aranžmajev. Neke vrste sinhronizacija že obstoječega soundtracka. Gianni je prepoznaven metalski pevec, a je žanrsko širok in mu je interpretacija različnih slogov v izziv.

Akustika je lahko pri metalcih dvorezni meč. Tu imam v mislih solistična albuma Zakka Wylda. Kako jo boste predstavili poslušalcem? Bo iz njih nastal poseben sklop koncertov ali boste te skladbe vkomponirali v redni repertoar?
UL: Akustične skladbe bomo predstavljali na precej omejenem številu koncertov pod imenom Transnatura in bodo butične narave.

V redni repertoar jih ne bomo vkomponirali, ker je to precejšen logistični zalogaj, saj imamo na akustičnih koncertih veliko gostov, druge inštrumente, postavitev na odru itd.

Transnatura je nadaljevanje Paxa, pri katerem ste postregli z akcijo metal za metal. Kako ste bili zadovoljni s tem, recimo temu, gverilskim crowdfoundingom?
UL: S samim odzivom občinstva in izvedbo koncerta smo bili zadovoljni oziroma celo presenečeni. Tudi finančno pride vsaka injekcija prav, za resen crowdfunding pa bi bilo treba tak dogodek ponoviti nekajkrat na leto, kar pa je nemogoče. Ker glasbene industrije pri nas ni, je to eden redkih načinov pridobivanja financ. Povezanost scene in medsebojna podpora je ena od perspektiv.

Spomnim se, kako so Dan D ob izdaji akustičnega albuma Tiho, razlagali, da so se na novo naučili igrati. Sledil je dvojni album. Kakšne bodo kratkoročne posledice Transnature? Se jih že da oceniti?
UL: Verjetno so prve posledice večja samozavest in disciplina pri ustvarjanju ter navezava stikov z drugimi glasbeniki, ki se gibljejo bolj v akademskih glasbenih vodah.
Drugo je stvar prihodnosti in ta je pri nas največkrat zelo nejasna.