Tik pred odprtjem smo za rokav pocukali očeta Rock Otočca Francija Keka in ga povprašali, kaj letos nudi festivalski meni. Na idilični jasi ob reki Krki je vse pripravljeno za tri dni žura.

Tik pred vrati je letošnji Rock Otočec. Kdo so glavna imena na odru? Koliko obiskovalcev pričakujete letos?
Tito&Tarantula, Prljavo kazalište, Ferus Mustafov, Dan D, Big Foot Mama, Zabranjeno pušenje, Vlado Kreslin& Mali bogovi, Plebs, Zaklonišče prepeva, Orlek, Mala Suerte, DMP ... Obiskovalcev bo približno toliko, kot običajno zadnjih deset let.

Rock Otočec je znan po bogatem spremljevalnem programu: skozi ves dan potekajo številne delavnice in druge aktivnosti. Ste letos dodali kaj novega?
Precej je poudarka na slovensko-hrvaških odnosih, v soboto imamo točno opoldne dvoboj "Točno opoldne", v nadaljevanju se bo predstavil hrvaški najboljši "stand up" komik Željko Pervan, na prizorišču bodo v soboto in nedeljo delovali Picikato brass band, deležni bomo družbeno angažiranih aktivnosti Predstavništva Evropske komisije in Sveta Evrope s področja podnebnih sprememb, begunske problematike ... Po večletnem izhajanju vsakodnevnega časopisa Rock Otroček bo med festivalom letos prvič deloval festivalski radio Rocktual na frekvenci 90,2 FM. Seveda bo poskrbljeno tudi za pranje perila in posebno miljenje teles.

Koliko ljudi sodeluje pri izvedbi festivala? In kako okolica gleda na festival?
Vodja projekta je Tadej Kapš, Robert Judež skrbi za finančno plat, Miha Bukovec za prizorišče in še kaj, sam skrbim za vsebino festivala. V času festivala bo na različne načine delovalo približno 500 ljudi.

Kako združujete vlogo poslanca v Državnem zboru z vlogo organizatorja Rock Otočca? Katera funkcija vam odpre več vrat?
20 % odstotkov časa lahko poslanec nameni neki drugi dejavnosti. Mislim, da je bilo na račun politike Rock Otočcu zaprtih kar nekaj vrat.

Kako ocenjujete medijsko podobo festivala? Večina jih vendarle ob omembi imena Rock Otočec pomisli na blato in pijane udeležence, a dejansko festival pomeni veliko več kot to.
Tisti, ki so na festivalu bili, točno vedo, kaj jim ponuja Rock Otočec. Med tiste, ki vedo, seveda ne spadajo tisti novinarji, ki pridejo, vprašajo, če jim pripada kaj bonov, se za tri ure vsedejo v zaodrje in tuhtajo, kako da se jim tam nič ne dogaja. Obenem fotografu ali kamermanu naročijo, naj posname nekaj deklet v blatu. Resda je dejstvo, da je dogajanje v blatu najbolj fotogenično in zato tudi največkrat prikazano. Mi je pa prišlo na ušesa, da ima nekaj medijev letos namen snemati predvsem obnemogle primerke in skupaj s policijo preverjati, koliko upoštevamo zakone.

Ali in kako festival promovirate v tujini?
Na spletu se Rock Otočec pojavlja v nekaj 100.000 dokumentih.

Kako ocenjujete razvoj festivala? Katero leto je bilo za Rock Otočec najuspešnejše? Zdaj že nekaj let ostaja na ravni manjšega festivala brez svetovno znanih imen. Se bo to v prihodnje spremenilo? Je pretežko pripeljati velika imena?
Najuspešnejše je vsako naslednje leto. Lažje je narediti en, enkraten, velik dogodek, težje je vztrajati. Rock Otočec je takšen, kot je. In je dober.

Zakaj v Sloveniji ne moremo imeti bodisi velikih festivalov (kot so Sziget, Nova Rock, InMusic, Exit in drugi) bodisi koncertov (U2)?
Kaj je bolje? Dobro ali več? In zakaj NK Maribor ne igra v finalu Evrolige? Lahko sicer bi, vendar bi neka multinacionalka morala videti interes, da vanj financira. Dejstvo pa je tudi, da idilični prostor ob reki Krki za gradom Otočec ne more sprejeti toliko obiskovalcev, kot bi jih potrebovali, da bi pokrili stroške za pokritje dogodka, na katerem bi nastopile skupine, katerih enourni nastop stane 100.000 evrov in več. Mi imamo pač kulturni, radostni, zabavni, družbenoangažirani, veseli piknik. In veselimo se ga vsako leto.