Seveda bi se dalo že klasično grajati organizatorja oz. prostor zaradi nezadovoljivega ozvočenja, ob katerem inštrumenti niso prišli do izraza. A Florence and The Machine niso nikdar skrivali, da se pri njih vse vrti okoli Florence Welch. In ta je včeraj s svojim veličastnim, nadzemeljskim glasom nedvomno pustila svoj pečat.
Rdečelasa bosonoga 23-letnica s porcelanasto kožo, z eteričnim glasom in prerafaelitskim stasom, ki se je kot meteor zavihtela z obrobja britanske indie scene med svetovne zvezdnice, v živo zveni celo boljše kot na svojem prvencu, Lungs. In tega ni moglo pokvariti niti ozvočenje, saj je njen glas angelsko zadonel in preveval dvorano v taki meri, da je občinstvo lahko le odobravajoče ploskalo in vzklikalo ob njenih vokalnih razponih.
Nasproti zlovešče lepi vokalni in scenografski predstavi, Florencini plapolajoči beli voalasti opravi in liturgični harfi so se postavljali dovršeni komadi, ki jih delajo prepoznavne, neposredna, morbidna, kot britvica ostra besedila o tem, kako njen fant tesa krste (My Boy Builds Coffins) in kako je poljub s pestjo boljši kot noben (Kiss With a Fist).
Angel, ki poje o krstah
Po enem izdanem albumu je gradiva komaj dovolj za en koncert, a slabo uro in pol je Florence uspelo nabiti s toliko energije in vrhunskih interpretacij, da se je kupnina vstopnice vsem povrnila.
Uspešnice kot Dog Days Are Over, Rabbit Heart, Kiss With a Fist in Drumming Song so v sprva bolj zaspanem občinstvu (Mobitelovo zastonj deljenje kart svojim uporabnikom?) zbudile prave goreče fene, ki so presenetljivo uspešno pritegnili zraven, nič manj v polno niso zadeli še neizdani singli Girl With One Eye, Cosmic Love, Between Two Lungs, Blinding in Howl.

Za You've Got the Love, Florencino predelavo komada, ki ga je v izvirniku pela Candi Staton, Welcheva pa ga je ponesla v nove razsežnosti, je bilo nekako pričakovano, da bo hit, k čemur prispeva tudi pogosta rotacija na MTV-ju (preostali material Florence and the Machine bolj pritiče MTV2-ju ali pa britanskim alter radiiem NME in Q). Prižgani mobilniki so bili tu že visoko v zraku, avdienca, ki sta jo bolj ali manj zapolnjevala mladina in ljubljanska trendovska elita, pa se je že skoraj približala tistemu, kar je v koncertnih krogih znano kot "razmetavanje".
Vpogled v svež material
Strangeness and Charm je ponudil vpogled v popolnoma svež material Florence and The Machine, in če gre soditi po prvem komadu, se bo mlada Florence Welch uspešno izognila pregovornemu prekletstvu drugega albuma. Koncert je končala z Rabbit Heart (Raise it Up), zdaj že slabo leto dni starim singlom, ki je lansko poletje napovedal pohod skupine strmo navzgor po lestvicah.
Morda je Florence dejansko prevelika za Kino Šiška z zmogljivostjo 800 ljudi, a intimno klubovsko vzdušje se dekletu, ki je prineslo v glasbene vode toliko svežine, nič manj ne poda.
Poleg tega smo imeli morda Slovenci srečo, da smo "zajahali" Florencin val, še preden je dosegel množične razsežnosti, saj smo jo lahko tako doživeli precej bolj pristno, neposredno in - očitno iskreno navdušeno nad "ljubeznivim ljubljanskim sprejemom".