The Common Linnets je platforma, v kateri sta prostor za svoje skupno ustvarjanje našla Ilse DeLange in Waylon. Foto: MMC RTV SLO/Jani Ugrin
The Common Linnets je platforma, v kateri sta prostor za svoje skupno ustvarjanje našla Ilse DeLange in Waylon. Foto: MMC RTV SLO/Jani Ugrin
The Common Linnets
The Common Linnets sta na Evroviziji prejela nagrado avtorjev za najboljšo avtorsko pesem. Foto: MMC RTV SLO/Jani Ugrin
The Common Linnets
Le dan po končani Evroviziji sta Ilse in Waylon začela osvajati glasbene lestvice po Evropi - tudi slovenske. Foto: MMC RTV SLO/Jani Ugrin
The Common Linnets
Na svoj uspeh gledata kot na priložnost, ki se jima je ponudila, da svojo glasbo končno predstavita mednarodnemu občinstvu. Foto: MMC RTV SLO/Jani Ugrin
The Common Linnets
Slavje Ilse in Waylona po uvrstitvi v finale Evrovizije pred dobrim tednom dni. Foto: MMC RTV SLO/Jani Ugrin
The Common Linnets
Par se pozna že iz najstniških let, toda svoje moči v glasbi sta združila šele pred letom dni. Foto: MMC RTV SLO/Jani Ugrin
The Common Linnets
The Common Linnets sta prepričala na Evroviziji z minimalizmom. Po mnenju številnih sta v evrovizijski spektakel vrnila vero v glasbo. Foto: MMC RTV SLO/Jani Ugrin
The Common Linnets sta imela na Evroviziji precejšnjo podporo med občinstvom. Foto: MMC RTV SLO/Jani Ugrin

The Common Linnets je mišljen kot platforma za moje prijatelje glasbenike in skladatelje, ki so jo videli kot priložnost za skupno ustvarjanje. Waylon je eden izmed njih, ampak v tej skupini je še več ljudi. V osnovi jo vidimo kot spreminjajočo se platformo, ki se ji priključujejo različni ljudje. Lahko bi jo primerjali s potujočo karavano glasbenikov Rolling Thunder Revue, ki jo je pred leti vzpostavil Bob Dylan. Osnovna mentaliteta je, da se vse skozi čas spreminja - tako je bil projekt zasnovan in tako se bo nadaljeval.

The Common Linnets
Waylona je širša nizozemska javnost spoznala v njihovi različici resničnostnega šova Nizozemska ima talent leta 2009. Foto: MMC RTV SLO/Jani Ugrin
The Common Linnets
Ilse je imela pred združitvijo moči z Waylonom uspešno kariero doma, ki ji je manjkal le še prodor na tuje trge. Sama se je izogibala Evroviziji, toda ko je lani videla Anouk, kako lahko nastopiš na Evroviziji brez posebnih efektov, je spremenila mnenje o svojem nastopu. Foto: MMC RTV SLO/Jani Ugrin

Ko sva z Waylonom pela skupaj na Evroviziji, sem prepričana, da sva imela v svojih mislih in srcih osebni izkušnji. Ampak ko pojem v duetu, pojem v tistem trenutku Waylonu. Pojem mu svojo osebno izkušnjo, ki se lahko popolnoma razlikuje od njegove. Tema v Calm After the Storm je tako splošna, ker govori o vprašanjih v razmerju, ali naj nadaljujemo ali ne. Ni grob ali obtožujoč pogovor, ampak samo prinaša vprašanje. Mislim, da se lahko vsi v nekem trenutku poistovetijo z njim, ko se vprašajo, kam gre njihovo življenje.

The Common Linnets
Evrovizijsko občinstvo sta prepričala s svojo mešanico kantrija, bluegrassa in popa, ki so zbrani v njunem prvem skupnem albumu The Common Linnets, izdanemu pod okriljem založbe Universal. Foto: MMC RTV SLO/Jani Ugrin
Odzivi po finalu Evrovizije

Deset dni po koncu evrovizijskega dogajanja, ko so se v noči na nedeljo ugasnili še zadnji mikrofoni v tiskovnem središču dvorane B & W Hallerna, Ilse priznava, da zaradi nenadnega mednarodnega uspeha še ni mogla pošteno zatisniti oči. "Dnevi po Evroviziji so hitrejši od svetlobe," je dejala v smehu plavolasa glasbenica za MMC in v telefonskem pogovoru popoldne dodala: "Znašla sva se na neverjetni vožnji."

Par, ki se pozna že od najstniških let, je svoje moči združil šele lani v projektu, ki nosi ime po ptici pevki, ki jo v nizozemščini imenujejo kneu oz. po angleško common linnet. Nastal je istoimenski prvenec The Common Linnets, ki sta ga izdala marca letos in na katerem se je je -med nizom pesmi, ki jih pojeta posamično oz. sta si podpori v refrenu - znašla tudi Calm After the Storm.

Potem ko sta jo predstavila v domovini, sta bila deležna precej kritik, ki pa sta jih utišala po nastopu na Evroviziji. "Ko sva prvič predstavila pesem, sva seveda že vedela, kako jo bova predstavila na Evroviziji, in nikoli nisva bila v dvomih, da ne bova znala pravilno prikazati tega čustva," je priznala Ilse. A z Waylonom se ne ozirata več nazaj, samo uživata v uspehu, za katerega sta si prizadevala že toliko let.

Celoten pogovor z glasbenico si lahko preberete spodaj.


Osvojitev drugega mesta na Evroviziji se v vajinem primeru zdi kot zmaga. S pesmijo Calm After the Storm sta trenutno na devetem mestu britanske lestvice singlov in osvajata lestvice iTunes na Norveškem, Danskem, Irskem, v Latviji, Litvi, Estoniji, Sloveniji in seveda v vajini domovini. Kako so potekali ti zadnji dnevi po prihodu domov?
ID: Noro. Še nikoli nisem doživela česa takšnega. Z Waylonom sva imela pred Evrovizijo čudoviti samostojni karieri, toda zdajšnji uspeh je izjemna izkušnja. Z vsako ploščo, ki sva jo ustvarila pred sodelovanjem na Evroviziji, sva poskušala najino glasbo spraviti v tujino. Kar naenkrat pa sva se znašla v drugi vlogi. Namesto da se trudiva prodreti v tujino, naju vsi kličejo in prosijo, naj pri njih predstaviva svoje delo. Neverjetna izkušnja. Sploh ne morem opisati, kako srečna sva, ker sva sodelovala na Evroviziji. Prinesla nama je velik oder ter prepoznavnost v preostalih evropskih državah in drugje.

Z Waylonom sta se spoznala v najstniških letih, ko je bil on star 12 let in vi 14. Za vama je bilo 22 let samostojne kariere, preden sta končno združila svoje moči. Zakaj se to ni zgodilo že prej?
ID: Res je, da se poznava iz najstniških let, ampak takrat sva preigravala za zabavo. Oba imava rada kantri, toda odločila sva se za samostojni karieri. V vseh teh letih nisva ohranila veliko stikov. Vedela sva drug za drugega in s kotičkom očesa sva spremljala, kaj je počel drugi. Šele na začetku prejšnjega leta sem se odločila, da se želim vrniti h koreninam, h kantriglasbi.
Priložnost za snemanje prve plošče sem dobila v Nashvillu in hotela sem ga spet obiskati s svojimi dobrimi prijatelji. Želela sem ustvariti platformo, kjer bi ustvarjali glasbo iz srca, namesto da bi razmišljali o "radijski prijaznosti" in samostojnih glasbenih karierah. Naš prvi cilj je bil, da posnamemo dobro kantriploščo. Nismo imeli velikih pričakovanj. Ko smo posneli to ploščo do polovice, so stopili v stik z mano in Waylonom s predlogom, da pristopiva k evrovizijskemu projektu. In poglejte, kje sva zdaj (smeh).

Torej sta bila z Waylonom skupaj že v Nashvillu? Kako sta sploh združila svoje moči?
ID: Tam je bila gruča ljudi. The Common Linnets je mišljen kot platforma za moje prijatelje glasbenike in skladatelje, ki so jo videli kot priložnost za skupno ustvarjanje. Waylon je eden izmed njih, ampak v tej skupini je še več ljudi. V osnovi jo vidimo kot spreminjajočo se platformo, ki se ji priključujejo različni ljudje. Lahko bi jo primerjali s potujočo karavano glasbenikov Rolling Thunder Revue, ki jo je pred leti vzpostavil Bob Dylan. Osnovna mentaliteta je, da se vse skozi čas spreminja - tako je bil projekt zasnovan in tako se bo nadaljeval.

Zanimivo je, da so se ljudje oz. poslušalci navezali predvsem na pesmi, kot so Calm After the Storm, Still Loving After You in Lovers & Liars, kjer izstopa vajino dvoglasno petje. Sta morda kaj pod pritiskom, da bosta zaradi tega postala omejena, kar se tiče ustvarjalnosti, saj bodo ljudje zahtevali še več podobnih pesmi?
ID: Obožujeva te pesmi in zagotovo bova napisala še več podobnih pesmi, toda lahko se zgodi, da se nama bodo pri ustvarjanju pridružili še drugi glasbeniki. The Common Linnets nima začrtane poti, zato ne čutim nobenega pritiska. Pesmi, ki ste jih omenili, so nama samo ponudile priložnost. Vse počnemo iz ljubezni do glasbe in ničesar ne moreva izgubiti, saj imava čudovite kariere doma. To vidim kot veliko avanturo, o kateri sem do pred kratkim samo sanjala, in jo doživljam s polnimi pljuči.

Kaj vas je privabilo h kantriju v najstniških letih?
ID: Težko opišem ... Odločilna je bila sama struktura pesmi, verzi, refreni ... Vedno so vsebovali iskreno sporočilo, in to je glasba, ki se dotakne srca. Preprosta in srčna glasba. Kar me privablja k njej je, da ni pretenciozna.

Pred uspehom pesmi Calm After the Storm se je zdelo, da kantri skoraj nima mesta med evropskim poslušalstvom. Vas je presenetilo, kako so ga ljudje sprejeli za svojega?
ID: Da, vsekakor. Spomnim se, kako sem svojo prvo ploščo pred 16 leti zelo usmerila v kantri, toda nihče mu ni posvečal večje pozornosti. Zato sem tudi odšla v Nashville, saj so bili na Nizozemskem zelo skeptični do kantrija, tu zanj ni bilo trga. Moj čas, preživet v Nashvillu, se je izkazal za pravi blagoslov, saj ko je plošča izšla na Nizozemskem, sem z njenim velikim uspehom postavila temelje za svojo kariero.

Toda nikoli nisem imela večjih pričakovanj. Uspeh je nekaj, kar se zgodi, ko se postavijo zvezde v pravo konstelacijo in te obkrožijo ljudje, ki jih imaš rad, ter ko ustvarjaš glasbo v svoji iskreni obliki. Ni formule za uspeh. Dati moraš vse od sebe in izliti svoje srce, da se zgodi. K sreči se je v mojem primeru zgodilo.

Moram se vrniti k vajinemu duetu z Waylonom na Evroviziji. Odločilni element pri vaju je bilo petje v duetu. Zanimivo je poslušati dva človeka, ki pojeta "isto pesem", interpretirata isto besedilo ali pa govorita o isti temi, saj ni jasno, ali pojeta drug drugemu kot lika ali sta onadva tista lika, ki govorita isto stvar. Kako je bilo v vajinem primeru?
ID: Ko sva z Waylonom pela skupaj na Evroviziji, sem prepričana, da sva imela v svojih mislih in srcih osebni izkušnji. Ampak ko pojem v duetu, pojem v tistem trenutku Waylonu. Pojem mu svojo osebno izkušnjo, ki se lahko popolnoma razlikuje od njegove. Tema v Calm After the Storm je tako splošna, ker govori o vprašanjih v razmerju, ali naj nadaljujemo ali ne. Ni grob ali obtožujoč pogovor, ampak samo prinaša vprašanje. Mislim, da se lahko vsi v nekem trenutku poistovetijo z njim, ko se vprašajo, kam gre njihovo življenje.
Z Waylonom imava drugačne izkušnje pri tej temi, saj nisva par v zasebnem življenju. Ni nekaj, kaj naju združuje, toda prepričana sem, da se je to vprašanje že pojavilo v kakšni najini pretekli zvezi. Mislim, da je prav to privabilo tako veliko občinstvo, saj se lahko vsi poistovetijo s tem sporočilom.

Še en ključen element je bil prisoten v vajini izvedbi pesmi, in to je očesni stik. Tudi kritike na Nizozemskem so poniknile, ko sta predstavila pesem obrnjena drug proti drugemu.
ID: Pesem sva premierno predstavila v eni izmed televizijskih oddaj. Sama pesem je precej introvertirana, ni pesem za množice, saj govori o srčnih zadevah. Če si tega ne predstavljate pravilno - na začetku sva pela in stala drug ob drugem -, ljudje težko razumejo to čustvo, ki ga želiva podati. Ko sva prvič predstavila pesem, sva seveda že vedela, kako jo bova predstavila na Evroviziji, in nikoli nisva bila v dvomih, da ne bova znala pravilno prikazati tega čustva.
Prav tako pa sva na Nizozemskem oba z Waylonom znana pevca in ljudje so pričakovali, da se bova na Evroviziji predstavila s pesmijo, ki odraža najino delo iz samostojnih karier. Predvsem se je to nasprotje videlo v Waylonovem primeru, saj je znan kot soulovski poppevec z izjemnim glasom, toda sama sem ga poznala kot kantripevca. Širše občinstvo ga je prvič spoznalo v drugačni podobi, ko je pel z mano s precej nežnim glasom, na veliko intimnejši način. Ljudje so potrebovali nekaj časa, da so sprejeli to spremembo pri njem in njegov bolj raskavi glas. Toda zdaj se je na Nizozemskem vse spremenilo, vsi imajo radi to pesem in sama gledam samo na pozitivne stvari: ne gledam nazaj, samo naprej.

Ves čas ste govorili o The Common Linnets kot o projektu, po katerem se bosta oba vrnila k svojim samostojnim karieram. Se je oz. se bo percepcija tega zdaj kaj spremenila?
ID: Zagotovo se je spremenila, ko sem videla, kako velik lahko postane. Nikoli nisem razmišljala o tako velikem mednarodnem uspehu. Zdaj razmišljam, da bi ta platforma za prijatelje postala platforma za mednarodne glasbenike, ki se povezujejo. Vsak, ki bi imel čas, bi se nam - tako kot pri Bobu Dylanu - lahko pridružil. Zdaj sanjam, da bi se z najinim uspehom lahko projekt razvil mednarodno.

Waylon se je pošalil, da bi lahko šel na Evrovizijo naslednjič sam. Kaj pa vi?
ID: Moj prvi odgovor bi bil, ne. Toda zdaj ne bom več tega rekla, ker je bila to čudovita izkušnja, in ne bom rekla, da ne bi nikoli več sodelovala. Ne vem. Pustimo ta vrata odprta.

Vprašanje za naslednje rodove, ki bodo poskušali svojo srečo na Evroviziji: sami ste pristopili k projektu s pesmijo, ki ste jo napisali skupaj z drugimi avtorji za album. Niste se je lotili projektno in je izdelovali več mesecev. Menite, da vam je to pomagalo pri poslušalcih, da so začutili drugačnost?
ID: Lahko samo upam. Bila bi zelo ponosna, če sva prispevala k raznolikosti glasbe, ki jo lahko slišimo na evrovizijskem odru, in če bo prihodnje leto več kantripesmi ali avtorskih pesmi, ki jih ne vodijo samo preračunljivi cilji uspeha. Ne me razumeti narobe: rada imam klasične evrovizijske popevke - tako švedsko pesem kot norveško pesem Carla Espna, ki je bila že malce bolj introvertirana. Kar nekaj dobrih poppesmi smo lahko slišali letos. Tudi te imam rada in jih tudi sama rada ustvarjam. Toda prizadevam si za večjo raznolikost in muziciranje na odru.

Vaše mnenje o zmagovalki ...
ID: Ko je Conchita izvedla svojo pesem na odru, se je sprostila neka posebna emocija v dvorani. Zagotovo razumem, zakaj je zmagala. In spoštujem jo, ker je s svojim nastopom sporočila, da moramo sprejeti svojo različnost, namesto da jo zatiramo. Sama sem zelo liberalna oseba in menim, da je Conchita s svojo zmago podala močno sporočilo.

The Common Linnets je mišljen kot platforma za moje prijatelje glasbenike in skladatelje, ki so jo videli kot priložnost za skupno ustvarjanje. Waylon je eden izmed njih, ampak v tej skupini je še več ljudi. V osnovi jo vidimo kot spreminjajočo se platformo, ki se ji priključujejo različni ljudje. Lahko bi jo primerjali s potujočo karavano glasbenikov Rolling Thunder Revue, ki jo je pred leti vzpostavil Bob Dylan. Osnovna mentaliteta je, da se vse skozi čas spreminja - tako je bil projekt zasnovan in tako se bo nadaljeval.

Ko sva z Waylonom pela skupaj na Evroviziji, sem prepričana, da sva imela v svojih mislih in srcih osebni izkušnji. Ampak ko pojem v duetu, pojem v tistem trenutku Waylonu. Pojem mu svojo osebno izkušnjo, ki se lahko popolnoma razlikuje od njegove. Tema v Calm After the Storm je tako splošna, ker govori o vprašanjih v razmerju, ali naj nadaljujemo ali ne. Ni grob ali obtožujoč pogovor, ampak samo prinaša vprašanje. Mislim, da se lahko vsi v nekem trenutku poistovetijo z njim, ko se vprašajo, kam gre njihovo življenje.

Odzivi po finalu Evrovizije