Legendarni slovenski harmonikar, avtor večine skladb Ansambla Lojzeta Slaka in vodja zasedbe, bi lani praznoval svoj 80. rojstni dan. Le njegovi najbližji so vedeli, da si je za ta dan Slak želel prirediti velik koncertni dogodek, a usoda je hotela drugače. "Midva sama sva se veliko pogovarjala, kako bi njegov visoki življenjski ljubilej - 80. obletnico - in 50 let nastopanja zaključili s piko na i. Po koncertu, ki sva ga načrtovala, da bi ga naredili še z njim, pa bi nastopali samo še občasno na kakšni prireditvi. Ampak ne bi bilo več toliko nastopov, kot jih je bilo," se je za MMC spominjal Janez Hvale, član zadnje Slakove zasedbe, Tria Slak.
Energijo, ki jo je Slak ustvarjal s svojo glasbo, so vsi, ki so ostali, da nosijo njegovo bogato dediščino med ljudi še naprej, prinesli sinoči v ljubljanske Stožice. Zbrano druščino pa je povezoval slogan: "Tvoje pesmi živijo naprej." Dvorana je tako z bučnim aplavzom pozdravila Fante s Praprotna in Trio Slak, ki so se ob spremstvu prve harmonike Modrijanov, Roka Švaba, spustili z vižo Glas harmonike v novo poglavje svojega delovanja. V večer, kjer ljudski godci postanejo nebeški muzikanti (če si izposodimo besede voditelja večera Jureta Ivanušiča).

"Zdaj smo se že privadili, da lahko preživimo tudi brez Lojzeta. Na začetku pa je bilo zelo težko. Mi smo bili prepričani, da ne bomo nikoli več nastopali. Bolečina je bila prehuda. To je bilo treba preživeti. Ugotovili smo, da nas ljudje tako potrebujejo in spoštujejo, da moramo še nadaljevati. Kot vidite, nismo ustanovili samostojnega ansambla, ampak igramo z drugimi fanti muzikanti, ki jih je toliko v Sloveniji. In ostajamo, tako kot smo začeli - Fantje s Praportna. Dve leti je bilo od našega začetka v javnosti do združenja z Lojzetom Slakom in računam, da bomo vsaj še dve leti po njegovem odhodu vztrajali kot Fantje s Praprotna," je za MMC po nastopu dejal vodja zasedbe Andrej Bergant.

Fantom s Praprotna pa so se poleg Švaba na odru izmenično pridružili še drugi mojstri meha. Med njimi so bili Andrej Svetlin, Matija Slak, Tine Lesjak, Brane Klavžar in Peter Fink. "Če bi bil še Lojze živ, bi bilo še boljše. Žal, ni ga," je odsotnost osrednje zvezde večera pokomentiral njegov brat Matija, ki je s prihodom na oder požel številne simpatije občinstva.

Zaradi Matije in drugih harmonikarjev so Slakove največje uspešnice za en večer znova zaživele, pa čeprav tokrat le ob spremstvu velike podobe, ki se je raztezala po plakatu na odru, vrste Slakovih harmonik in nepogrešljivega vitja slaka nad odrsko konstrukcijo.

Večne viže ob spremljavi orkestra
"Njegove pesmi bodo živele še in še, ker takšen, kot je bil Lojze, se rodi samo na sto let, pa še to samo na Dolenjskem," je še poudaril Matija. In prav Dolenjska in cviček sta bila rdeča nit sinočnjega večera. Večera, ki ga ni zaznamovala le narodno-zabavna glasba, marveč ga je obogatila tudi prisotnost simfoničnega orkestra RTV Slovenija pod vodstvom dirigenta Patrika Grebla.

"To je bil poklon legendi in tudi koncert so osnovale legende, zato je bilo toliko bolj ustrezno sodelovanje simfoničnega orkestra RTV Slovenija," je dejal Greblo in dodal: "Predvsem smo bili veseli povabila, kar se mi zdi prav, da so temeljni vrhovi določene zvrsti - kot je narodno-zabavna glasba, kjer je Lojze Slak v samem vrhu -, obeleženi na dostojen in pravšnji način."

Sodelovanje simfonikov pri nekaterih najlepših vižah so s spoštovanjem pozdravili tudi Fantje s Praprotna. "Sodelovati, peti z orkestrom RTV Slovenija je za nas velika nadgradnja dela. To je velika nagrada za nas. Do zdaj smo peli v triu. A si predstavljae kar naenkrat peti s tako kvalitetnim orkestrom? To je nekaj čudovitega in nepozabnega. To je vrhunec tega, kar smo lahko doživeli v svojem življenju," je poudaril Bergant.

Zvezda, ki močno sije še naprej
Večer, v katerem je uživala malo več kot do polovice napolnjena dvorana Stožice, je še enkrat potrdil, da do Slakovih viž ostaja predvsem spoštovanje. Spoštovanje do moža, ki je svoje življenje posvetil glasbi, in do dela, ki ga je širil po svetu.

"Lojze je, ko je bil že hudo bolan in je že težko prišel na oder, z enakim veseljem igral viže, ki jih je milijonkrat preigral. Bil je zvezda: ne samo v Sloveniji in Evropi, ampak tudi v Severni in Južni Ameriki ter Avstraliji. Dve njegovi skladbi sta postali viža leta in viža vseh časov v ameriški Polka Hall of Fame," je poudaril Hvale. In po njegovem mnenju je bil Slak zvezda v pravem pomenu besede: "Lojze kot velik človek je ostal prijazen in zaveden Slovenec."

V dvorani sta svoj pečat pustila tudi igralka Saša Pavček in njen stanovski kolega Boris Ostan z recitacijo pesmi Slakovega sokrajana v otroških letih Toneta Pavčka. Te so se dopolnjevale s Slakovimi melodijami v izvedbi simfonikov in tako še enkrat obudile duh godca vseh godcev. "Prepričan sem, da je bil z nami in da je na koncu rekel: 'No, dobro ste to naredili. Zdaj pa smo s tem zaključili in bo s tem mir.'," je bil prepričan Hvale.

Številčnost zasenčila pozornost
In sodeč po pozornem poslušanju vsega, kar se je vrstilo na odru, in stoječem prepevanju skladbe V dolini tihi in neutrudnem ploskanju pri viži Vrh planin na koncu koncerta, bi se lahko popolnoma strinjali z njim. Le da bi sebično pripomnili, da so poklon naredili z vsemi odlikami, saj so to izkazovali obrazi zbranih v občinstvu, ki jih od prihoda ni odvrnila niti krajevna oddaljenost, kaj šele malce bolj zapletena logistika dvorane v Stožicah ali koncertni prostor, ki jih je prikoval na sedeže, čeprav so pete kar nekajkrat zasrbele ob tistih poskočnih polkah in večnih valčkih.

Več utrinkov s samega dogajanja, ki bo v celoti predvajano na Televiziji Slovenija v prihodnjih tednih, si lahko ogledate v videu spodaj.