Ob Vodnem mestu Atlantis v nakupovalnem središču BTC, le streljaj od termalnih bazenov, je tudi letos, v svoji peti izvedbi, zrasla dežela, v kateri obiskovalce navdušujejo ledene skulpture. Vodja projekta Miro Rismondo je skupaj s svojo soprogo Heleno Rismondo ponovno zbral skupino umetnikov, ki se je zaprla v 200 kvadratnih metrov veliko dvorano, kjer se temperatura nikoli ne dvigne nad ledišče. Po približno enem mesecu vsakodnevnega dela je v notranjosti dvorane zrasel v led okovan pravljični svet, ki je za obiskovalce odprt od danes pa vse do začetka marca.

V sklopu letošnje ledene razstave so na ogled postavljene skulpture umetnikov, ki so navdih iskali v slovenskih in tujih pravljičnih motivih. Ob vstopu v zaledeneli svet obiskovalce s široko razprtimi krili pozdravlja ogromen zmaj iz Postojnske jame, ki ga je iz več kot treh ton ledu izklesal vodja projekta Miro Rismondo. Poleg velikega zmaja je Rismondo izdelal tudi skulpturo zmajevega troglavega mladiča, ki je vprežen v kočijo Snežne kraljice, na katero se obiskovalci lahko povzpnejo in se na njej fotografirajo.

Ob zmaju v Ledeni deželi prebivajo tudi druga pravljična in mitološka bitja. Med drugimi lahko tam srečate škrata, kentavra, grškega boga pastirjev Pana, Kozmodeja, prelepo rajsko ptico, Mašo in medveda iz ruske ljudske pravljice in številne druge živali, ki se skrivajo na različnih koncih dvorane. Poleg natančno oblikovanega ledu daje skulpturam poseben čar tudi skrbno načrtovana osvetlitev, ki poskrbi, da umetnine pri obiskovalcih pustijo še večji vtis.

Poleg ledenih umetnin lahko obiskovalci letos prvič občudujejo tudi skulpturo iz snega. Snežno kraljico iz pravljice Hansa Christiana Andersena sta skupaj izdelali ruska kiparka Marija Groznaja, ki je ustvarila tudi kip Maše in medveda, in slovenska umetnica Dalija Sega Štok, ki sicer velja za odlično oblikovalko unikatnega nakita, v sklopu Ledene dežele pa je izdelala še kip škrata. Za dodatno popestritev obiska Ledene dežele tudi letos skrbi ledeni tobogan, obiskovalci pa se lahko okrepčajo v ledenem baru, kjer vam nekatere pijače postrežejo kar v ledenih kozarcih.

Slovenski materiali in mešana ekipa
Posebnost letošnje izvedbe Ledene dežele je tudi to, da je ves uporabljen material slovenski. Ves led, ki so ga prejšnja leta v glavnem uvažali iz Poljske, je letos naredil Miro Rismondo, ki se skupaj z ženo tudi sicer ukvarja z izdelavo ledenih skulptur po naročilu. Ker je priprava kristalno čistega ledu dolgotrajen postopek, je pripravljati in skladiščiti bloke ledu začel že maja. Kot nam je pojasnil, se posamezen 125-kilogramski kos ledu namreč dela tri dni, sam pa ima za ta namen doma tri naprave, ki so obratovale neprestano. Za izdelavo Ledene dežele so ustvarjalci porabili 30 ton ledu. Slovenskega izvora so tudi ostružki lesa, s katerimi so speljane poti med umetninami, sneg za skulpturo Snežne kraljice pa so pripeljali s Korenskega sedla.

Če je material, iz katerega je narejena Ledena dežela, izključno slovenskega izvora, pa sta ga v umetnine pomagala oblikovati tudi dva umetnika iz tujine. Poleg ruske kiparke je s svojim talentom na pomoč priskočil tudi srbski kipar Bojan Grujić. Grujić se je s kipom Kozmodeja sicer prvič preizkusil v klesanju ledu, saj pri izdelavi svojih umetnin navado uporablja predvsem les. Tudi drugi umetniki se z ledom srečujejo ob bolj posebnih priložnostih, profesionalno se z oblikovanjem ledenih skulptur ukvarjata samo Miro in Helena Rismondo. Kljub temu so se med ustvarjanjem vsi zelo zabavali.

»Vsak, ki pride, ima pri izbiri motiva proste roke. Če umetniku pustiš delati to, kar ga veseli, dobiš največ, dobiš najlepše,« nam je glede organizacije projekta pojasnil Rismondo. Zaupal nam je tudi, da se velikokrat zgodi, da je končni izdelek drugačen od prvotne zamisli, vendar se je do zdaj vedno vse izteklo dobro. »Očitno zbiram dobre ljudi,« se je nasmehnil Miro in nadaljeval, »zberem umetnike, s katerimi se osebno poznam, s katerimi se ujamemo tudi kot prijatelji.« Grujiča, na primer, je Miro k sodelovanju povabil, potem ko sta uspešno sodelovala na festivalu lesenih skulptur v sibirskem mestu Tomsk.

Del ekipe kmalu na Kitajsko
Večina sodelujočih umetnikov se bo zdaj za nekaj časa ponovno osredotočila na izdelovanje skulptur iz drugih, toplejših materialov, štiri člane ekipe pa kmalu čaka še en ledeni podvig. Miro Rismondo, Robert Jenkole, Bogdan Jerič in Jure Pogačnik se bodo na začetku prihodnjega leta podali v kitajsko mesto Harbin, kjer vsako leto poteka eden od največjih festivalov ledenih skulptur na svetu. Rismondo se tja odpravlja že tretjič, za druge pa bo ustvarjanje ledenih skulptur v kraju, kjer se temperatura spusti tudi do trideset stopinj pod ledišče, nova izkušnja.

Slovenska ekipa se bo na Kitajskem predstavila s tremi skulpturami, dvema ledenima in eno snežno. Idejo za eno izmed ledenih skulptur, imenovano Rojstvo krogel, je prispeval Bogdan Jerič, ki je navdih našel v delih pokojnega slovenskega kiparja Franca Rotarja. »On je sicer delal večinoma iz brona, tako da bo treba skulpturo zaradi drugega medije delno prilagoditi,« nam je pojasnil Jerič, ki mu je sicer najbolj pri srcu oblikovanje lesa.

Ekipa ima pred odhodom visoka pričakovanja. »Projekta smo se lotili resno, tja gremo, da bomo prvi. Kaj se bo zares zgodilo, sicer ne vemo, odločeni pa smo, da bomo dali vse od sebe,« je načrte razkril Rismondo, ki samozavest črpa tudi z letošnjega festivala, na katerem je za svojo ledeno skulpturo idrijske čipke prejel nagrado za ustvarjalnost.

Pestra zimska ponudba v prestolnici
Ledena dežela je sicer samo ena od letošnjih zimskih atrakcij v prestolnici. Ljubitelje ledu in ledenih ploskev namreč v središču Ljubljane letos razveseljujeta kar dve veliki drsališči – poleg Ledene fantazije, ki je s svojimi ledenimi kanali prepletla Kongresni trg, bo drsanje mogoče tudi na prizorišču i-Lucky Land blizu glavne železniške in avtobusne postaje Ljubljana. Tam se bo na 3000 kvadratnih metrih ledenih površin mogoče udejstvovati v različnih zimskih dejavnostih, kot so hokej, krling in drsanje, poleg tega pa organizatorji obljubljajo pestro gostinsko in sejemsko ponudbo.

Več utrinkov iz Ledene dežele si lahko ogledate v fotogaleriji.