USS Indianapolis se je na krstno plovbo podala leta 1931. Foto: AP
USS Indianapolis se je na krstno plovbo podala leta 1931. Foto: AP
Oskrbovanje preživelih na tihooceanskem otoku Guam, kjer imajo ZDA svoja oporišča. Foto: AP
Po tragediji so lani posneli film z Nicolasom Cageem v vlogi nesrečnega kapitana McVeya, a so kritiki film raztrgali, češ da so posebni učinki naravnost groteskni. Foto: Youtube
false
Ladja je bila na tako tajni misiji, da niti njenih klicev na pomoč nihče ni vzel resno. Mislili so, da gre za japonsko ukano. Foto: Reuters

Ostanke 186 metrov dolge ladje so odkrili okoli 5,5 kilometra pod morsko gladino, točna lokacija pa bo ostala zaupna, je sporočila ameriška mornarica, za katero je bila potopitev USS Indianapolisa najhujša pomorska katastrofa v zgodovini.

Lokacija razbitine je že dalj časa burila duhove znanstvenikov, do večjega preboja so prišli šele lani, ko je zgodovinar oddelka za zgodovinsko dediščino pri mornarici Richard Hulver odkril zapise druge ladje, ki je USS Indianapolis opazila tik pred potopitvijo. Raziskovalna ekipa je nato ocenila, da se razbitina nahaja nekje na območju, ki je obsegalo 600 kvadratnih milj (1.550 kvadratnih kilometrov) morja.

Tajna misija
Kot smo že nedavno obsežno pisali, je bila USS Indianapolis v zadnjih dneh druge svetovne vojne na posebni, strogo tajni misiji, v okviru katere je s Filipinov v ameriško vojaško oporišče na otoku Tinian dostavila sestavne dele atomske bombe, ki so jo ZDA vrgle na Hirošimo. Štiri dni po koncu misije, 30. julija 1945, je ameriško ladjo opazila japonska podmornica in proti njej izstrelila torpede. Ladja je potonila v 12 minutah, vsi klici na pomoč pa so ostali neodgovorjeni - predvsem zato, ker je bila njihova misija tako tajna, da jih uradno na morju sploh bilo ni.

Potopitev ladje je preživelo približno 900 od 1.196 mornarjev na krovu, a pekel se je šele začenjal. Možje so se namreč borili z dehidracijo, halucinacijami, žgočim soncem in, najhujše, dolgoplavutimi morskimi psi, najbolj krvoločnim in smrtonosnim tipom te vrste. Na koncu je rešitev po slabih štirih dneh dočakalo samo še 316 mornarjev, od katerih jih je trenutno živih še 22, ki so se tudi letos, že v visoki starosti, v mestu Indianapolis zbrali na obletnici potopitve.

Eden od tistih, ki je potopitev preživel, je bil tudi kapitan Charles McVay, na katerega pa so odgovorni pri mornarici v iskanju grešnega kozla prevalili vso odgovornost. McVay je še leta prejemal grozilna pisma in si leta 1968 nazadnje sam vzel življenje. Preostanek posadke si je nato desetletja prizadeval, da bi opral ime svojega kapitana, kar jim je nazadnje, 50 let po potopitvi Indianapolisa, tudi uspelo.

Uteha za preživele
Allen je v izjavi za javnost dejal, da upa, da bo najdba prinesla nekaj utehe za preživele in svojce žrtev ter zaprla enega najbolj bolečih poglavij ameriške mornarice.

"V čast nam je počastiti pogumne ljudi na krovu vojaške ladje USS Indianapolis, ki je odigrala tako pomembno vlogo pri končanju druge svetovne vojne," je dejal poslovni magnat in znan filantrop. "Kot Američani veliko dolgujemo posadki ladje, ki je prikazala pogum, vztrajnost in žrtvovanje," je dodal.

Po katastrofi USS Indianapolisa so lani posneli film z Nicolasom Cageem v glavni vlogi, a so kritiki film "USS Indianapolis: Men of Courage" raztrgali. Tako bo zgodba ladje v popularni kulturi bolj ostala znana po prizoru iz filma Žrelo, ko Quint, zakrknjeni ribič in lovec na morske pse, opiše, kaj vse je prestal kot eden od brodolomcev USS Indianapolisa: "Včasih morski pes pogleda naravnost vate - naravnost v tvoje oči. Morski pes ima oči brez življenja. Črne oči, kot oči lutke. Ko se spravi nate, se zdi, da sploh živ ni - dokler te ne ugrizne."