Premier Šinzo Abe je na slovesnosti izrazil upanje, da bo Japonski uspelo svet prepričati v svet brez jedrskega orožja na način, ki bo sprejemljiv za vse. "Da bi si dejansko prizadevali za svet brez jedrskega orožja, potrebujemo sodelovanje tako držav, ki imajo jedrsko orožje, kot tistih, ki ga nimajo. Odločeni smo, da bomo vodili mednarodno skupnost z opogumljanjem obeh strani, da naredijo napredek pri odpravi jedrskega orožja."

Pogodbe ni podpisala nobena od devetih držav z jedrskim orožjem
S temi besedami je po poročanju medijev odprl vprašanje usode mednarodne pogodbe o prepovedi jedrskega orožja, ki jo je julija letos podpisalo 122 držav. Gre za prvo mednarodno pogodbo o jedrski razorožitvi po več kot 20 letih, a je več pomembnih držav, med drugim Japonska, ZDA, Velika Britanija in Francija, ni podpisalo. Tudi Slovenije ni med podpisnicami. ZDA, Velika Britanija in Francija so odločitev utemeljile s tem, da se dokument "ne ozira na resničnost okolja mednarodne varnosti". Pri tem so v skupni izjavi spomnile, da so bojkotirale že sama pogajanja in nimajo nikakršnega namena pristopiti k pogodbi.

Japonske oblasti pa so kritične do sporazuma, ker po njihovem mnenju poglablja delitve med državami z jedrskim orožjem in tistimi brez njega. Nobena od devetih držav, ki imajo jedrsko orožje, namreč ni sodelovala v pogajanjih ali glasovala o sporazumu.

Na slovesnosti v Hirošimi pa je podpis mednarodne pogodbe o prepovedi jedrskega orožja pozdravil župan Hirošime Kazumi Matsui. V govoru je dejal, da so podpisnice pokazale svojo nedvoumno odločenost doseči prepoved jedrskega orožja. "Vlade vseh držav si morajo zdaj prizadevati za svet brez jedrskega orožja," je prepričan.

Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres pa je v sporočilu udeležencem slovesnosti poudaril, da je omenjena pogodba rezultat globalne kampanje, v središču katere je nesprejemljivost uporabe jedrskega orožja ne glede na okoliščine. Izpostavil je še posebej veliko odgovornost držav, ki imajo jedrsko orožje, da sprejmejo konkretne korake za dosego jedrske razorožitve.

Bomba v hipu uničila mesto
Več tisoč ljudi se je pred tem na spominski slovesnosti z minuto tišine ob 8.15 poklonilo več kot 100.000 ljudem, ki so v mestu umrli zaradi jedrskega napada. Poklonili so se jim ob uri, ko je nad Hirošimo 6. avgusta 1945 na višini 567 metrov eksplodirala štiri tone težka atomska bomba iz obogatenega urana, imenovana Little Boy (Deček). Eksplozija je povzročila udarni val, ki je z močjo 35 ton na kvadratni meter in hitrostjo 440 metrov na sekundo uničil stavbe in ljudi.

Ob eksploziji je skoraj takoj umrlo vseh več deset tisoč ljudi, zaradi neposrednih posledic bombe pa je do konca leta 1945 umrlo še okoli 140.000 ljudi. Kasnejše posledice izpostavljenosti sevanju se vse do danes med drugim kažejo v obliki raka na ščitnici, pljučih in dojkah ter z levkemijo.

Po Hirošimi še Nagasaki
Tri dni kasneje so ZDA izvedle še napad z jedrskim orožjem na mesto Nagasaki. Nad njim je eksplodirala bomba z imenom Fat man (Debelinko) s plutonijevo sredico. Za posledicami eksplozije je takoj umrlo okoli 40.000 ljudi, skupno pa naj bi posledice terjale več kot 70.000 žrtev.

Japonska je šest dni po napadu na Nagasaki razglasila kapitulacijo, s čimer se je končala druga svetovna vojna.