Pokopališča, vredna ogleda

Od Pariza do New Orleansa

Abraham (Bram) Stoker je bil irski pisatelj, danes najbolj znan po svoji grozljivi noveli Drakula. Prihod grofa vampirjev v Britanijo je Stoker postavil na pokopališče St. Mary's v Withbyju, ki je s svojo obmorsko lego in zapuščenim videzom še danes ravno prav grozljivo za strašljive zgodbice.

Še danes ne popolonoma pojasnjena smrt Jima Morrisona je pevca skupine The Doors zapisala med tiste zvezdnike, na katere spomin ne bo nikoli umrl. Njegov grob na pariškem pokopališču Pere-Lachaise je med najbolj obiskanimi in tudi najbolj zaznamovanimi s sporočili pokojniku na svetu.

Ruski skladatelj Peter Ilič Čajkovski je najbolj znan po svojih baletih, pogosto navdahnjenih s pravljično tematiko. Prvi balet Labodje jezero je napisal med med letoma 1871 in 1876, sam pa je bil najbolj zadovoljen s Trnuljčico, napisano 13 let pozneje.

Morda malce morbidno, a zakaj si ne bi čas okrog dneva mrtvih "popestrili" z ogledom pokopališč, kjer ležijo znani ljudje. Pa čeprav jih poznamo le s papirja.

Abraham (Bram) Stoker je bil irski pisatelj, danes najbolj znan po svoji grozljivi noveli Drakula. Prihod grofa vampirjev v Britanijo je Stoker postavil na pokopališče St. Mary's v Withbyju, ki je s svojo obmorsko lego in zapuščenim videzom še danes ravno prav grozljivo za strašljive zgodbice. Foto:

Pokopališče Pere-Lachaise — Še danes ne popolonoma pojasnjena smrt Jima Morrisona je pevca skupine The Doors zapisala med tiste zvezdnike, na katere spomin ne bo nikoli umrl. Njegov grob na pariškem pokopališču Pere-Lachaise je med najbolj obiskanimi in tudi najbolj zaznamovanimi s sporočili pokojniku na svetu.

Pokopališče Tihvin — Ruski skladatelj Peter Ilič Čajkovski je najbolj znan po svojih baletih, pogosto navdahnjenih s pravljično tematiko. Prvi balet Labodje jezero je napisal med med letoma 1871 in 1876, sam pa je bil najbolj zadovoljen s Trnuljčico, napisano 13 let pozneje.

Vse se začne v Parizu, na verjetno najbolj znanem pokopališču na svetu Pere-Lachaise. Gre za počivališče mnogih znanih in malo manj znanih Parižanov, pa tudi tistih umetnikov, za katere je bil Pariz zadnja postojanka. Vsak občudovalec Jima Morrisona se bo vsekakor ustavil na bulvarju Ménilmontant, kjer stoji Pere-Lachaise, ljubitelji šansonov se pridejo poklonit Edith Piaf, marsikdo pa išče velika imena književnosti od Oscarja Wilda, Honoreja de Balzaca, Victorja Hugoja, Molierja, Marcela Prousta do Richarda Wrighta. Tam počivajo tudi Auguste Comte, Georges Bizet, Frederic Chopin, Maria Callas, Yves Montand in slikarja Camille Pissaro ter Modigliani.
Na največjem pariškem pokopališču so pokopani vsi pomembnejši Francozi zadnjih 200 let, danes pa je Pere-Lachaise lahko zadnji dom le nekaterih pripadnikov pomembnejših rodbin, pa seveda tistih, ki si pokop tam lahko privoščijo (npr. premožnih Japoncev in Kitajcev).
Iz Pariza bi pot vodila v St. Peterburg, na pokopališče Tihvin, ki stoji blizu samostana Aleksandra Nevskega, katerega baročne kupole dajejo pokopališču zanimiv pečat. Tikhvin so odprli leta 1823, od tedaj pa so na njegovih tleh svoj grob našli veliki pisatelj: Fjodor Mihailovič Dostojevski, njegov stanovski kolega in basnopisec Ivan Krilov, skladatelji Aleksander Borodin, Modest Musorgski, Nikolaj Rimski Korsakov, Peter Ilič Čajkovski in oče skladatelja Igorja Stravniskega Fjodor Stravinski.
Nedaleč stran leži tudi Lazarjevo pokopališče, kjer so pokopani mnogi člani kraljeve družine, med grobovi pa se kajpada najde tudi druga imena ruske zgodovine.
V Britaniji, natančneje na Irskem, med najbolj slikovita počivališča mrtvih mnogi prištevajo St. Mary's v Whitbyju. Pokopališče s svojo presenetljivo lego poleg samostana ob morju vzbuja pozornost, pri čemer seveda ni zanemarljivo dejstvo, da je pisatelj Bram Stoker prav to pokopališče vzel za ozadje prihoda grofa Drakule iz Romunije v Britanijo.
Poleg tega je pokopališče St. Mary's znano tudi po grobu Humptyja Dumptyja, nagrobnega kamna v obliki jajca in Tomove grobnice, kjer naj bi po pripovedovanjih prebivalcev ležal deček, ki se je utopil v morju, ko je padel s pristaniškega obzidja. Baje je v tamkajšnji navadi odpeljati vse majhne otroke na grob in jim ga ob pripovedi zgodbe pokazati.
Najbolj znano in tudi najstarejše pokopališče New Orleansa je St. Louis št. 1. Odprto je bilo po velikem požaru leta 1788, in sicer kot nadomestilo starega pokopališča St. Peter. Ker pa je mesto pogosto poplavljalo, so novo pokopališče zgradili tako, da krste, napite z vodo in zrakom, ne morejo več izplavati iz zmelje in plavati po poplavljenem New Orleansu. Pokopališče St. Louis št. 1 je zgrajeno kot malo mesto grajenih grobnic. Ulice so označene, pri čemer celo malce spominja na pariški Pere-Lachaise (vsaj Američani tako pravijo).
Ob sprehodu po pokopališču, ki je bilo svoje dni zaradi množice turistov prava meka žeparjev in drugih malih kriminalcev, lahko vidite tudi na najstarejšo grobnico, postavljeno leta 1789, kjer naj bi počivala vudu kraljica Marie Laveau. Vsekakor se zaradi žeparjev in njim podobnih še danes priporoča voden obisk čez dan. Odločitev je vaša.