Na novinarski konferenci so poleg predstavnikov zdravniškega sindikata Fides sodelovali še predstavniki Mladih zdravnikov Slovenije, Zdravniške zbornice Slovenije, Slovenskega zdravniškega društva, Strokovnega združenja zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije.

Predsednik zdravniškega sindikata Fides Damjan Polh je povedal, da so v torek na sestanku koordinacije zdravniških organizacij glede na aktualne dogodke spisali skupno izjavo, ki nekako ponazarja stanje po stotih dneh stavke.

"To je številka, ki nam ni v čast. Verjemite mi, nismo mi krivi za to. Zdravniki niso krivi za stanje v naši družbi. To je tudi vlada priznala v zapisu pred dobrim letom dni. Žal je ta zapis obstal nekje v predalu, čeprav je objavljen v uradnem listu. Od obljub smo prišli tudi do zavez, ki pa se niso uresničile. Smo, kjer smo, težave se kopičijo," je povedal Polh in dodal, da so zadevo internacionalizirali, saj menijo, da je prav, "da Evropa ve, da Slovenija ne gre v pravo pot".

Polh je poudaril, da vlada ob svojih ponudbah zdravnikom ne daje zavez, stavkajoči pa na pogajanjih želijo vladne zaveze, da bi "res prišlo do tistega, kar se bodo dogovorili, saj je nezaupanje do vlade neizmerno".

"Druga stvar je tudi zelo pomembna. Tu ne gre za nas starejše zdravnike, ampak za neko vizijo mladih, kaj bodo v tej državi delali čez pet, 10, 20 let. Trenutno so oni najbolj vroči privrženci zaostrovanja stavke glede na to, da je naša stavka zelo restriktivna in se je ne da narediti hujše v smislu, da bi delala večje motnje v zdravstvenem sistemu," je dejal Polh.

"Že preklici soglasij niso stavkovna oblika, prav tako strokovni standardni in normativi niso oblika stavke, vendar zaradi pomanjkanja zdravnikov kažejo svoje učinke. Mladi zdravniki celo grozijo z množičnim odhodom oziroma odpovedjo delovnih razmerij in mislim, da je to resna grožnja vladi, da se ob taki zadevi zamisli, ker kdo bo nosilec javnega zdravstva, če ne mladi, ki študirajo oziroma so že naredili strokovni izpit," je dodal.

Slovenija postaja neto izvoznica zdravnikov

Predstavnica Mladih zdravnikov Alenka Bahovec je dejala: "Zdravstveni sistem propada pred našimi očmi. Opažamo upad interesa za študij medicine, opažamo veliko nezasedenih mest za specializacije na zadnjem razpisu. To nam ne obeta ničesar dobrega, ob neustreznem plačilu za odgovornost, ki jo nosimo, in neustreznih delovnih razmerah. Razumemo kolege, ki se odločijo zapustiti naš sistem," je dejala.

Podpredsednik zdravniške zbornice Boštjan Kersnič pa je opozoril, da je zaposlitvena agencija iz Makedonije zavrnila sodelovanje pri iskanju zdravnikov za Slovenijo in kot utemeljitev navedla, da Slovenija ni več zanimiva za zaposlitev zdravnikov iz Makedonije, ker so njihove ciljne države zahodneje. "Iz tega lahko samo sklepamo, da pravzaprav Slovenija postaja neto izvoznica zdravnikov, in to je zelo slabo," je poudaril. Po Kersničevih besedah je lani najmanj 25 zdravnikov odšlo v Avstrijo in Nemčijo, za kar so krivi delovni pogoji v Sloveniji.

"Javno zdravstvo je v krizi"

Igor Dovnik iz Strokovnega združenja zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije je po poročanju STA-ja povedal, da dejavno pomagajo Fidesu pri trudu za boljše pogoje dela. "Javno zdravstvo je v krizi. Težave so po vsej Evropi, ampak pri nas je mnogo hujše, saj leta in leta nismo naredili ničesar, pa bi bilo že zdavnaj nujno," je bil kritičen do aktualne in prejšnjih vlad. Posebej oster je bil do aktualne vlade, ki jo po njegovih besedah povezujejo neznanje, ignoranca ter nekritičnost in pomanjkanje uvida v resnost situacije. Meni, da se vlada "norčuje" iz pacientov in zdravnikov. Prepričan je, da se vlada ne more prepirati z zdravniki, saj jih primanjkuje na vseh ravneh.

Matija Cevc iz Slovenskega zdravniškega društva pa je dejal, da z veliko zaskrbljenostjo spremljajo dogajanje v zdravstvu, tudi v času stavke. Opozoril je, da vlada ni uresničila dogovora. "Izgovori na ujme in podobne stvari, da se ne realizira, kar je obljubljeno in podpisano, so slabi izgovori," je povedal. Dodal je, da lahko sledijo ukrepom vlade in obravnavajo bolnike kot po tekočem traku. "Ne vem, ali bodo bolniki zadovoljni s tem, če ne bodo dobili ustrezne oskrbe in pozornosti in vsega, kar spada k dobremu in kakovostnemu zdravstvu," je opozoril. Poudaril je, da je treba najti kompromis in priti do rešitve zdaj, ne čez eno leto, je še poročal STA.

Skupna izjava: Vlada je ponižala poklic

Skupno izjavo so podpisali Mladi zdravniki Slovenije, sindikat Praktik.um, Zdravniška zbornica Slovenije, Slovensko zdravniško društvo, Strokovno združenja zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije ter sindikat Fides. Zapisali so, da se z dosedanjim ravnanjem škode ne povzroča le zdravnikom, ampak javnemu zdravstvu in pacientom že danes, predvsem pa prihodnjim generacijam. Množični odhodi zdravnikov pa bi za javno zdravstvo in prebivalce Slovenije že danes pomenili katastrofo. "Ob zmanjšanem zanimanju za razpisane specializacije pa javnega zdravstva čez deset let v Sloveniji ne bomo več poznali," opozarjajo.

Vladi očitajo, da je pozabila na svoje pisne zaveze, ki jih je dala zdravništvu. "Z neverjetno lahkotnostjo je razvrednotila in ponižala poklic zdravnika in sprejela številne nesmiselne ukrepe," so prepričani. Izgovori vlade, da v enem mandatu ni mogoče izpeljati resnih reform, pa so po njihovih besedah neresni. Poudarjajo, da predvsem mlajše generacije zdravnic in zdravnikov bistveno bolj cenijo svoj prosti čas in čas z družino ter se zavedajo vpliva čezmernega nadurnega dela na njihovo zdravje, so povzeli na STA-ju.

Izboljšave zdravstvenega sistema po navedbah ministrstva za zdravje mogoče samo s sodelovanjem vseh akterjev

Na ministrstvu za zdravje so v odzivu na skupno izjavo zdravniških organizacij ob 100 dneh stavke zatrdili, da lahko izboljšave zdravstvenega sistema udejanjijo zgolj s sodelovanjem in v stalnem dialogu z vsemi akterji v zdravstvu. Ministrica Valentina Prevolnik Rupel bo predstavnike mladih zdravnikov v kratkem povabila na sestanek, navajajo.

Zatrdili so, da se ministrstvo pri pripravi vseh ukrepov in rešitev za izboljšanje zdravstvenega sistema posvetuje s širokim krogom deležnikov in strokovnjakov, predstavniki ministrstva pa so v rednih stikih tudi s predstavniki zdravniških organizacij. Ministrica bo predstavnike Mladih zdravnikov Slovenije v kratkem povabila na sestanek in se z njimi pogovorila o pričakovanjih glede izboljšanja delovnih pogojev in napovedi o množičnih odpovedih delovnih razmerij, so zapisali.

"Cilj je spoštovanje evropske direktive, ki predvideva omejitev na 40 ur tedensko pri polnem delovnem času, ter osem nadur. Zaposleni v zdravstvu imajo pravico do počitka. To, da jim ne bo treba delati prekomerno, ministrstvo za zdravje skuša doseči z različnimi ukrepi, vse od dodatnih izrednih razpisov za specializacije zdravnikov in nagrajevanja na področjih, kjer specialistov najbolj primanjkuje, do soglasja za povečan vpis na medicinski fakulteti," so zapisali v izjavi.

Poudarili so, da je vlada sprejela ukrepe na področju lažjega zaposlovanja tujih zdravnikov. S tem namenom so skrajšali prilagoditveno obdobje, stroške postopka priznavanja poklicne kvalifikacije pa so prenesli s kandidata na izvajalca zdravstvene dejavnosti, so zatrdili. Tuji zdravniki bodo za čas prilagoditvenega obdobja oziroma opravljanja preizkusa strokovne usposobljenosti zaposleni, delo bodo lahko opravljali pod mentorstvom.

Medtem so zahtevano raven znanja slovenskega jezika za diplomirane medicinske sestre in diplomirane babice znižali na raven B2, kar po navedbah ministrstva prav tako pomeni lažji dostop na slovenski trg dela in s tem tudi "povečanje nujno potrebnega kadra v zdravstvu".

Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje se je število vseh zdravnikov v zadnjih desetih letih povečalo za 31 odstotkov, še zatrjujejo na ministrstvu. V zadnjih desetih letih je iz tujine v Slovenijo prišlo 120 zdravnikov, največ iz držav nekdanjega SFRJ-ja, predvsem Srbije, Hrvaške ter Bosne.