50 odstotkov duševnih motenj in stisk se pojavi pri otrocih do 14. leta, 75 odstotkov pa do 25. leta. Zato je področje duševnega zdravja otrok in mladostnikov pomembno, je poudaril minister za zdravje Janez Poklukar.

Po Sloveniji v zadnjih letih nastaja mreža centrov za duševno zdravje. Trenutno se vzpostavljata po dva centra v Ljubljani in Mariboru ter en center v Škofji Loki. Do konca leta 2023 jih pričakujejo še devet.

Na otroški psihiatriji 250-odstotna rast storitev

Po besedah vodje službe za otroško psihiatrijo na Pediatrični kliniki Ljubljana Marije Anderluh so imeli v letu 2021 od 250- do 280-odstotni porast opravljenih storitev v primerjavi z letom 2019, saj so se povečale potrebe otrok po duševni pomoči. Razlogi so v epidemiji, ki je spremenila življenje družin, še posebej pa otrok. Ti so se spopadali s prekinitvijo rutin, ki je bila za nekatere velik izziv. Povečalo je število otrok z anoreksijo, depresijo in anksioznimi motnjami.

Klinična psihologinja iz centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov v Novi Gorici Katja Kodelja je pojasnila, da center v Novi Gorici postaja prepoznan v lokalnem okolju, saj se nanj ne obračajo samo posamezniki s težavami, ampak tudi njihovi svojci. V tem trenutku v centru pomagajo približno 800 posameznikom.

Pomanjkanja kadra na področju duševnega zdravja

Za akcijski načrt je po besedah Poklukarja predvidenih 31 milijonov evrov, od tega več kot polovica za odkrivanje težav in pomoč otrokom.

Pomemben del programa akcijskega načrta je namenjen tudi krepitvi nevladnih organizacij, je dejal predstojnik Centra za upravljanje programov preventive in krepitve zdravja na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje Radivoj Pribaković Brinovec.

Poseben izziv bo namreč pomanjkanja kadra na področju duševnega zdravja. Trenutno v državi najbolj primanjkuje kliničnih psihologov, ki sicer svojega dela ne opravljajo le v centrih za krepitev zdravja, je dodal. Trenutno jih je 100, a potrebovali bi jih vsaj trikrat toliko.

Podcenjujemo duševne težave

Po mnenju strokovnjakinje za duševno zdravje, zdravnice Anica Mikuš Kos, podcenjujemo duševne težave. Pogosto prihaja do vprašanj, zakaj ljudje danes potrebujejo pomoč psihologov in psihiatrov, v preteklosti pa je niso, je dejala. Odgovor gre iskati v vedno večjih mentalnih obremenitvah in pritiskih na ljudi. Prav tako so šolski in drugi sistemi zasnovani tako, da izločajo posameznike, ki ne zmorejo naloženih obremenitev, je dodala.

Ob tem je pozvala, da je treba pomagati tudi otrokom ukrajinskih beguncev. Pomoč lahko nudijo številni deli družbe, ne le psihologi in psihiatri, je poudarila.