V junijski raziskavi Unicefa Slovenija je sodelovalo 400 otrok in mladih v starosti od deset do 18 let iz vse Slovenije. Vsak peti je ocenil svoje duševno zdravje kot slabo. Bolečino v prsih, motnje spanja, dolgotrajno žalost ali obup je lani občutilo 70 odstotkov sodelujočih, 60 odstotkov sodelujočih je zaradi epidemije covida-19 bolj strah prihodnosti.

Stiske so torej med epidemijo postale še bolj intenzivne, hkrati pa se zaradi umanjkanja socialnih stikov še težje opazijo. Take stiske lahko prerastejo v duševne motnje, ki zahtevajo strokovno pomoč, po raziskavah pa prizadenejo že vsakega sedmega otroka po svetu.

Polovica vseh duševnih težav se začne pred 15. letom starosti, 75 odstotkov vseh duševnih motenj pa se razvije do 25. leta starosti. Zato pri Unicefu opozarjajo, da moramo stiske znati prepoznati in nanje ustrezno odreagirati čim prej.

Večina stiske rešuje sama

A večina vprašanih svoje stiske rešuje sama in se o tem ne pogovarja z odraslim. Po besedah izvršnega direktorja Unicefa Slovenija Tomaža Bergoča prav zato želijo s kampanjo "Kako se počutiš" in projektom "P-Odporni mladi" normalizirati pogovore o teh temah, "da se z otroki pogovarjamo, ne le vljudnostno vprašamo, kako si, ampak si želimo ugotoviti, ali otrok potrebuje pomoč."

V kampanji je svoja občutja povzel tudi 15-letni Jakob: "V zadnjem letu sem zagotovo pri sebi opazil strah, nismo vedeli, kaj se bo zgodilo, kako bo potekal vsak dan. Dela je bilo več, druženja pa manj, kar je gotovo vplivalo na mlade." Ob tem ima občutek, da mladih odrasli ne slišijo dovolj. "Ne vem, ali ne razumejo naših težav ali jih nočejo slišati, a na njih se ne odzovejo resno."

Vloga odraslih je, da z otrokom vzpostavijo stik

Vodja kampanje Maja Planinc in socialna pedagoginja ter družinska terapevtka Polona Greif sta za MMC ob tem poudarili, da je vloga odraslih, da z otrokom vzpostavijo stik in ga začutijo. "Prostor, torej okolje, hrana, vse zunanje, stvarne zadeve niso toliko pomembne, kot je pomemben odnos. Večina stisk izvira iz odnosov – pri tem ne gre zgolj za odnos starša ali drugega pomembnega odraslega neposredno do otroka, ampak tudi za preostale pomembne odnose v otrokovem življenju. Zelo pomemben je tudi odnos med starši," pojasnjujeta.

Ob tem pa odrasli ne smejo zanemariti sebe, saj bodo tako mirnejši in bodo lažje reševali otrokove stiske. "S tem bomo otroku dali dober zgled, kako se spopasti s svojimi težavami oziroma kako preventivno ravnati, da do določenih stisk in težav sploh ne pride. Zdravi odrasli odnosi, v katerih lahko razvijemo občutek varnosti, iskrenosti, dobrodošlosti in ljubljenosti, ter uravnotežen življenjski slog staršev je odlična popotnica." Sogovornici dodajata, da ni vedno časa za dolge sprehode in obiske prireditev, se pa vedno lahko najde čas za kratek pogovor, nežen dotik, nekaj plesnih korakov po kuhinji ali kakšno šalo.

Kakšna pa je lahko splošna preventiva, ki lahko pomaga lajšati morebitne stiske pri mladostnikih in otrocih? Po raziskavi Unicefa Slovenija otroci menijo, da podpora družine in druženje s prijatelji najbolj vplivata na njihovo zadovoljstvo z življenjem in občutek sreče, 26 odstotkov pa jih za boljše počutje in nadzorovanje stresa potrebuje umetnostno ustvarjanje in šport. Maja Planinc in Polona Greif spomnita na znano modrost – zdrav duh v zdravem telesu. "In ob tem ne mislimo zgolj, da otroke napodimo na igrišče, temveč da skozi dnevne aktivnosti, igro in šport iščemo pristen stik z otrokom in gradimo zadovoljne, sproščene, igrive odnose. Ob tem pa si dovolimo opaziti otrokovo slabo počutje, neprijetna čutenja, jih sprejeti in se z njimi ukvarjati." Otroci namreč ne bodo sami od sebe prišli do nas in začeli pogovora o svoji stiski.

Regulacije posameznikovega notranjega sveta

Prav zato je treba razširiti pogovore o čustvih in prepoznavanju naših občutenj. Pri Unicefu v ta namen ponujajo usposabljanja za podjetja o regulaciji posameznikovega notranjega sveta. Tako bi radi pripomogli tudi k zgodnjemu prepoznavanju duševnih stisk. "V sklopu kampanje bomo ozaveščali o tem, kako lahko znake stresa in stisk prepoznamo sami pri sebi in pri svojih kolegih," pravijo.

V želji po destigmatizaciji pogovora o duševnem zdravju pa želijo pozvati vse, ki začutijo, da so v stiski, da sami poiščejo pomoč. "Ne smemo pozabiti na nujne sistemske spremembe za pomoč otrokom in mladim v stiski. Čakalne vrste so dolge, vendar nas to ne sme odvrniti od tega, da bi za svojega otroka vztrajno iskali pomoč, prav tako pa tudi zase," pravita naši sogovornici.

Za otroke in mladostnike je torej po njunih besedah izjemno pomembno predvsem to, da se v družinah in šolah ustvarja podporno, varno okolje, v katerem bodo lahko spregovorili o svojih stiskah. Vse to pa se lahko začne s preprostim vprašanjem: "Kako se počutiš?"