Za vitamin D je najbolj znano, da je pomemben za zdravje okostja, medtem ko se o njegovem pomembnem vplivu na delovanje imunskega sistema v javnosti več govori šele v zadnjih letih. "Ob zadostni izpostavljenosti dovolj intenzivni sončni svetlobi nastaja vitamin D v človeški koži, medtem ko se od novembra do aprila zaradi nizke intenzitete sončnih žarkov UV-B na našem geografskem območju ta proces praktično ustavi, ne glede na to, koliko se izpostavljamo zimskemu soncu," ob svetovnem dnevu vitamina D v sporočilu za javnost opozarjajo na Inštitutu za nutricionistiko.

Da bi prebivalcem pomagali ugotoviti primernost njihovega prehranskega vnosa vitamina D, so na portalu prehrana.si objavili posebno orodje. Gre za zelo kratek vprašalnik o pogostosti uživanja nekaterih živil, s katerim lahko uporabniki primerjajo oceno količine zaužitega vitamina D s priporočili po tem vitaminu za zdrave odrasle. Orodje so na inštitutu razvili v okviru državnega projekta Nutri-D, ki ga inštitut izvaja v sodelovanju z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje, fakulteto za aplikativne vede in Univerzitetnim kliničnim centrom Ljubljana.

Sezonska nihanja v preskrbljenosti prebivalcev z vitaminom D na inštitutu povezujejo z zelo nizkimi prehranskimi vnosi tega vitamina. Po njihovih podatkih ga številni povprečno s prehrano zaužijejo manj kot tri mikrograme na dan, pozimi pa bi ga za pokrivanje potreb morali vnesti vsaj 20 mikrogramov (800 IU).

Dodajanje vitamina D se je razširilo med epidemijo

Se pa je s pojavom epidemije covida-19 bistveno povečal obseg dodajanja tega vitamina z zdravili ali prehranskimi dopolnili, tudi kažejo rezultati raziskav. "Ocenjujemo, da je prejšnjo zimo vitamin D prehrani dodajala približno polovica odraslih," je poudaril vodja raziskovalnega programa Prehrana in javno zdravje na Inštitutu za nutricionistiko Igor Pravst.

V okviru projekta Nutri-D razvijajo tudi novo presejalno metodo za identifikacijo oseb z visokim tveganjem za pomanjkanje vitamina D, pri kateri se upoštevajo življenjski slog in drugi dejavniki tveganja. V ta namen na inštitutu že zbirajo kandidate za prostovoljce, ki bi želeli sodelovati pri validaciji nove metode, v okviru česar se bo izvedla tudi brezplačna določitev preskrbljenosti z vitaminom D s preiskavo krvi.

Ena od možnosti je tudi bogatenje živil z vitaminom D

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) deluje delovna skupina za pripravo strokovnih smernic glede preskrbljenosti prebivalcev z vitaminom D. Skupina bo po pojasnilih ministrstva za zdravje preučila tudi možnost obogatitve nekaterih živil z vitaminom D. "Načrtujemo, da bodo nacionalna priporočila pripravljena v letu 2022 oziroma v začetku prihodnjega leta in bodo osnova za nadaljnje ukrepe na nacionalni ravni za izboljšanje preskrbljenosti prebivalstva z vitaminom D," so poudarili.

Na NIJZ-ju so pojasnili, da je skupina aktivna in bo z delom predvidoma zaključila tako, kot je bilo načrtovano. O konkretnih priporočilih nadomeščanja vitamina D za zdravo populacijo, ki bodo izhajala iz zaključkov delovne skupine, je po njihovih besedah še prezgodaj govoriti. So pa potrdili, da je ena od možnosti nadomeščanja vitamina D poleg prehranskih dopolnil tudi bogatenje živil s tem vitaminom. "Če se bomo v Sloveniji odločili za bogatenje določenih kategorij živil, potem bo zahtevnost in izvedljivost takih postopkov dorečena s proizvajalci hrane. Določena obogatena živila z vitaminom D so že zdaj na trgu," so pojasnili.

Ob tem na NIJZ-ju dodajajo, da je vedno treba upoštevati tudi nacionalne posebnosti, torej izbrati tako kategorijo živil, ki jo uživa večina ljudi, predvsem pa je s takim ukrepom treba zagotoviti zadostno preskrbo z vitaminom D pri skupinah, ki so posebej ogrožene zaradi njegovega pomanjkanja. Pred uvedbo morebitnega bogatenja živil bo smiselno izvesti tudi modeliranje učinkovitosti takega ukrepa, so navedli. Ob tem poudarjajo še, da se nekatere države, kot so Avstrija, Danska in Italija, za bogatenje hrane z vitaminom D niso odločile.