Predsednik sveta zavoda Aleš Šabeder je po seji povedal, da bo Anton Crnjac tudi v prihodnje ostal v mariborski bolnišnici kot zdravnik na področju, na katerem je deloval pred prevzemom direktorskega položaja pred dvema letoma. Zavrnil je očitke, da bi šlo pri razhodu z aktualnim direktorjem za politično odločitev, saj da je bil dogovor sklenjen sporazumno, ni pa povedal, kakšna je bila vsebina sporazuma.

Vršilca dolžnosti direktorja bo svet zavoda uradno imenoval jeseni, ko bo Crnjac dokončno zapustil svoj položaj, Šabeder pa je že danes (četrtek) napovedal, da bo začasni položaj do imenovanja novega direktorja s polnimi pooblastili s 1. oktobrom prevzel nekdanji direktor Vojko Flis, in sicer za največ šest mesecev.

Crnjac zadovoljen z opravljenim

Odhajajoči direktor je po seji povedal, da je njegova ekipa v dveh letih dokazala, da se da bolnišnico voditi dobro, saj jim je uspelo vzpostaviti precej stabilno stanje in zagnati nekatere velike naložbe, zato je zelo zadovoljen z opravljenim. "To so danes potrdili tudi svetniki. Pridejo pa trenutki, ko vidiš, da se poti razhajajo, in če se želiš korektno raziti, je najboljše podpisati sporazum, kar smo danes tudi storili. Še naprej pa bom opravljal delo zvest UKC-ju, le da na drugem delovnem mestu," je dejal Crnjac, ki je dejal, da v zameno za odhod z mesta direktorja ni dobil ničesar, saj ne nazadnje nima več veliko do upokojitve.

Okoliščin sporazuma ni želel komentirati, je pa spomnil, da so se pritiski glede njegovega mandata dogajali že nekaj časa, prišel pa je trenutek, ko je tudi njemu nekaterih stvari dovolj. "Ne bom rekel, da je šlo za politično zamenjavo. Opravil sem svoje delo in s svetom sklenil sporazum. Če je taka skupna volja, je morda in za bolnišnico in zame osebno najbolje, da gremo po tej poti," je dejal.

Skorajšnja vrnitev njegovega predhodnika ga ne preseneča, saj gre za izbiro sveta zavoda in ustanovitelja, sam pa da je bil s Flisom vedno v korektnih odnosih. Zaželel mu je veliko uspeha na nadaljnji poti in izrazil upanje, da bo sledil smernicam in zastavljeni poti, ki jo je postavila sedanja ekipa.

Nekatere očitke predsednika sveta Šabedra o slabem poslovanju v času njegovega vodenja je zavrnil, saj je to že v odgovoru na očitke s prejšnje seje v pisni obliki temeljito pojasnil. Bolnišnica namreč posluje s plusom, že prej ni poslovala slabo, trendi pa kažejo, da bi lahko poslovali še bolje, zato položaj direktorja zapušča z dvignjeno glavo.

Današnja seja sveta, ki se je že začela z dvourno zamudo, je bila po izpeljavi preostalih točk pred razpravo o razrešitvi prekinjena še za uro in pol, v tem času pa sta se sestala Šabeder in Crnjac vsak s svojim odvetnikom. Po skoraj uro trajajoči razpravi za zaprtimi vrati so se sporazumno dogovorili o prenehanju mandata.

UKC Maribor posloval s presežkom

Pred odločanju o razrešitvi se je svet zavoda seznanil s poslovanjem v prvih petih mesecih. V tem obdobju je UKC Maribor ustvaril 660.000 evrov presežka prihodkov nad odhodki, kar je po navedbah vodstva bolnišnice boljše od načrtov, ker so načrtovali zgolj uravnoteženo poslovanje. Glede na trenutne razmere v zavodu načrtujejo, da bodo tudi do konca leta poslovali najmanj izravnano.

Sorodna novica Nadgradnja mariborske onkologije je prioriteta novega direktorja UKC-ja Maribor

Svetnike je zanimalo, zakaj se je presežek v primerjavi z marcem skoraj prepolovil, saj so takrat poročali o 1,3 milijona evrih.

Kot je pojasnil namestnik direktorja za ekonomske zadeve Marjan Javornik, so morali oceno za trimesečje pripraviti zelo hitro, že do 20. aprila, zato so že na zadnji seji povedali, da lahko pride do odstopanj tako na prihodkovni strani, ker še niso imeli končnega poračuna z zdravstveno zavarovalnico, pa tudi na odhodkovni, saj še niso prejeli vseh faktur, da bi jih lahko knjižili.

Presežek je tako do konca marca dejansko znašal 800.000 evrov, na petmesečno oceno pa je vplivalo tudi izplačilo regresa zaposlenim.

Svet zavoda se je seznanil še z informacijo o čakalnih dobah in realizaciji programa zdravstvenih storitev ter potrdili spremembe statuta, ki pa so bile zgolj nomotehnične narave in so na zahtevo ministrstva za zdravje šle v smeri poenotenja statutov zdravstvenih zavodov.