Oznaka, da je aspartam morebitna rakotvorna snov, pomeni, da obstajajo omejeni dokazi, da snov lahko povzroči raka. Pri tem pa ne upošteva, koliko te snovi bi moral zaužiti, da bi bila zanj nevarna.

Komisija IARC-ja je danes sporočila, da so odločitev sprejeli na podlagi treh študij na osebah v ZDA in Evropi, ki so pokazale povezavo med hepatocelularnim karcinomom, gre za obliko raka na jetrih, in uživanjem sladil. Prva od študij je bila objavljena pred sedmimi leti. Dejavnik naj bi bile tudi študije na živalih, izvedene pred tem, čeprav so bila vprašanja v teh sporna. Obstaja tudi nekaj omejenih dokazov, da ima aspartam nekatere kemične lastnosti, ki so povezane z rakom, je dejal IARC. "Po našem mnenju je to res bolj poziv raziskovalni skupnosti, da poskuša bolje razjasniti in razumeti rakotvorno nevarnost, ki jo lahko ali pa tudi ne predstavlja uživanje aspartama," je dejala Mary Schubauer-Berigan, vršilka dolžnosti vodje programa IARC Monographys.

Naloga agencije za raziskave raka je bila torej raziskati, ali obstajajo dokazi, da je določena snov lahko potencialno nevarna, naloga skupnega odbora Svetovne zdravstvene organizacije in Organizacije za prehrano in kmetijstvo (JEFCA) pa je bila oceniti, kako veliko je dejansko tveganje za obolenje oz. koliko snovi bi morala oseba užiti, da bi bilo zanjo to nevarno.

Aspartam je eno najbolj razširjenih sladil na svetu, ki ga uporabljajo v vrsti različnih izdelkov, od dietnih gaziranih pijač kokakola do žvečilnih gumijev Mars Extra.

Na novinarski konferenci je vodja WHO-ja za prehrano Francesco Branca dejal, naj se potrošniki izogibajo tako sladkorju kot sladilom. "Če se potrošnik odloča med tem, ali naj vzame kokakolo s sladilom ali sladkorjem, mislim, da bi moral razmisliti še o tretji možnosti: da bo spil raje vodo."

Dnevna količina pod 40 mg na kilogram telesne teže ostaja

Skupni odbor Svetovne zdravstvene organizacije in Organizacije za prehrano in kmetijstvo (JECFA) je danes sporočil, da nima prepričljivih dokazov o tem, kakšno škodo povzroča aspartam, in da še naprej priporoča dnevno količino pod 40 mg na kilogram telesne teže. To številko je JECFA sicer določil že leta 1981.

Kot poroča Reuters, je več znanstvenikov, ki niso bili povezani z raziskavami, ocenilo, da so dokazi, ki povezujejo aspartam z rakom, šibki. Prehranska industrija in industrija pijač menita, da odločitve teles Svetovne zdravstvene organizacije kažejo, da je aspartam varen in da je dobra izbira potrošnikov v prizadevanjih za zmanjšanje sladkorja v njihovi prehrani.

"Skupina 2B je zelo konservativna klasifikacija, saj bo skoraj vsak dokaz o rakotvornosti, ne glede na to, ali je pomanjkljiv, uvrstil kemikalijo v to ali višjo kategorijo," je dejal Paul Pharaoh, profesor epidemiologije raka na medicinskem centru Cedars Sinai v Los Angelesu. Dejal je, da je JECFA ugotovil, da ni "prepričljivih dokazov" o škodi. "Splošna javnost ne bi smela biti zaskrbljena zaradi tveganja raka, povezanega s kemikalijo, ki jo IARC uvršča v skupino 2B," je dejal Pharaoh.

WHO: Občasno uživanje ne predstavlja tveganja za zdravje

Svetovna zdravstvena organizacija je sporočila, da bi morala oseba, ki tehta od 60 do 70 kilogramov, dnevno spiti več kot približno od devet do 14 pločevink sode, da bi presegla priporočeno količino aspartama, kar je desetkrat več od povprečja.

"Naši rezultati ne kažejo, da bi lahko občasno uživanje predstavljalo tveganje za večino potrošnikov," je dejal Branca.

Reuters je konec junija poročal, da bi lahko IARC aspartam uvrstil v skupino 2B kot "morebitno rakotvorno snov," skupaj z izvlečkom aloe in tradicionalno azijsko vloženo zelenjavo.

Nigel Brockton, podpredsednik raziskave na Ameriškem inštitutu za raziskave raka, je dejal, da pričakuje, da bodo raziskave aspartama potekale v obliki velikih opazovalnih študij, ki bodo upoštevale kakršen koli vnos aspartama.

Kot še piše Reuters, so nekateri zdravniki izrazili zaskrbljenost, da bi lahko nova klasifikacija "mogočega rakotvornega" vplivala na pitje dietnih gaziranih pijač, in sicer tako, da bi potrošniki prešli na kalorične sladkane pijače.

Inštitut za nutricionistiko: Čim manj sladkorja in sladil

Tudi na Inštitutu za nutricionistiko poudarjajo, da znanost odsvetuje pretirano uživanje sladkorja ali sladil. "Še največ dokazov o škodljivosti je zbranih za sladkane pijače, katerih uživanje so znanstveniki povezali z različnimi kroničnimi presnovnimi boleznimi, vključno z debelostjo, nealkoholno zamaščenostjo jeter in sladkorno boleznijo tipa 2. Na osnovi razpoložljivih dokazov se za zdrave ljudi priporoča, da dnevni vnos t. i. prostih sladkorjev ne bi presegal 10-odstotnega dnevnega vnosa energije, kar z običajno prehrano zlahka prekoračimo. Nekatere organizacije so sprejele še strožja priporočila za prehrano otrok in mladostnikov (5 %). Glede na rezultate nacionalne raziskave SI.Meni kar 87 odstotkov slovenskih mladostnikov presega takšno priporočilo. Vse to so razlogi, da živilska industrija sladkor v živilih in pijačah vse pogosteje nadomešča s sladili," pravi Igor Pravst z Inštituta za nutricionistiko.

Sladila kljub nizki energijski vrednosti ne predstavljajo idealne rešitve za zmanjševanje telesne mase. Čeprav z uporabo sladil lahko bistveno zmanjšamo energijsko gostoto nekega živila oz. pijače, je kar nekaj raziskav presenetljivo pokazalo, da količina dnevno zaužite energije med uporabniki sladil ni nujno nižja. Nekatere raziskave so pokazale tudi, da uporaba sladil ni prispevala k zmanjšanju telesne mase ali zmanjšanju tveganja za razvoj metabolnega sindroma, kar je vzbudilo vse več vprašanj glede smiselnosti uporabe sladil pri splošni populaciji.

Maja 2023 je Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) na osnovi sistematičnega pregleda razpoložljivih znanstvenih dokazov celo odsvetovala uporabo intenzivnih sladil za dolgoročno uravnavanje telesne mase. "Metaanaliza dokazov je pokazala, da uporaba intenzivnih sladil ne prinaša dolgoročnih koristi pri zmanjševanju telesne mase pri odraslih in otrocih. Medtem ko zamenjava sladkorjev z intenzivnimi sladili sicer na kratek rok lahko pomaga pri zmanjševanju telesne mase, pa dolgotrajna uporaba intenzivnih sladil lahko povzroči neželene učinke, kot je povečano tveganje za sladkorno bolezen tipa 2, srčnožilne bolezni in splošno umrljivost pri odraslih," še pravi Pravst. Priporočila veljajo za celotno populacijo z izjemo posameznikov z že obstoječo sladkorno boleznijo. Primeri odsvetovanih sladil za dolgotrajno uporabo so aspartam, acesulfam K, advantam, ciklamati, neotam, saharini, sukraloza, stevija in derivati stevije oz. steviol glikozidi.

Kot pravijo na inštitutu, so se sladila že v preteklosti, predvsem pa v zadnjih letih, znašla na seznamih preučevanih morebitnih rakotvornih snovi. Posebne pozornosti je bil deležen aspartam, široko uporabljeno sintetično sladilo, ki je bilo odobreno na osnovi ocene varnosti že v letu 1981, takrat je bila določena tudi referenčna sprejemljiva dnevna količina tega aditiva. Ponovna ocena varnosti aspartama v EU-ju v letu 2013 ni pokazala potrebe po spremembi pogojev njegove uporabe v živilih.

Mehanizem morebitnega tveganja pri aspartamu ni pojasnjen, je pa znano, da pri presnovi aspartama v telesu sledi tvorba metanola in fenilalanina, pri čemer se ta presnavlja počasi in zadržuje v telesu dalj časa. Ker nekateri posamezniki zaradi bolezenskega stanja fenilalanina ne morejo presnavljati, mora biti na živilih z aspartamom posebej označeno, da so vir fenilalanina, so še zapisali na Inštitutu za nutricionistiko.

Uporaba sladil v Sloveniji je zmerna

Na inštitutu so v obsežni raziskavi preučili uporabo sladil v več tisoč pijačah, ki so se tržile med letoma 2017 in 2020. "Bistveno spremembo smo opazili v letu 2020, ko se je delež pijač s sladili povečal za 53 odstotkov, v posameznih skupinah pijač – npr. energijskih pijačah – pa celo do 144 odstotkov. Podobne trende kažejo tudi prodajni podatki. V letu 2020 je sladila vsebovalo približno 20 % razpoložljivih brezalkoholnih pijač, najpogosteje v podskupinah energijskih pijač (41 %) in napitkov za športnike (68 %). Ob vse večji ponudbi pijač s sladili se postopoma zmanjšuje delež pijač z dodanim sladkorjem, ki sicer še vedno predstavljajo več kot polovico vse ponudbe in skoraj tri četrtine prodaje brezalkoholnih pijač," je dejala Edvina Hafner (Inštitut za nutricionistiko). Če so leta 2019 opažali bistvene spremembe v sestavi energijskih pijač, so se leta 2020 zgodili tudi bistveni premiki v sestavi osvežilnih brezalkoholnih pijač. "Delež izdelkov s sladili se je v tej podskupini opazno povečal na 27 odstotkov. Najpogosteje uporabljena intenzivna sladila v pijačah v Sloveniji so bila acesulfam K, sukraloza in aspartam."

Največkrat aspertam v žvečilnih gumijih

Pri zadnjem pregledu trga živil v Sloveniji je bila uporaba aspartama označena na več sto izdelkih, včasih tudi v kombinaciji z drugimi sladili. "Najpogosteje smo aspartam našli kot sestavino žvečilnih gumijev – prisoten je bil v 71 odstotkih od 142 vzorčenih žvečilnih gumijev. Aspartam je bil mnogokrat dodan tudi v pijače – vključno z nektarji, izotoničnimi napitki, energijskimi pijačami in sirupi, pa tudi v sladice, poobedke in jogurte. Posamezne izdelke z aspartamom smo našli še med kavnimi pripravki, prigrizki, nadomestki obrokov in piškoti," je pojasnil Pravst.