Delovanje babic poleg pred- in poporodne obravnave vključuje tudi zdravstveno vzgojo in izobraževanje žensk, družin in širše družbene skupnosti ter pripravo na odgovorno starševstvo. Zaradi ključne vloge, ki jo imajo na področju zdravja žensk (od preventivnih pregledov, spolnega zdravja in kontracepcije do menopavze in zdravja žensk v poznejšem obdobju življenja), morajo babice dobiti pomembno mesto tudi v zdravstveni politiki, pozivajo v zvezi.

"Poklic babice je samostojen, reguliran poklic, enakopraven drugim poklicem v zdravstvu, ki mora najti samostojno mesto v sodobnem zdravstvenem varstvu. Zavzemamo se tudi za okrepitev vloge babice v pred- in poporodnem obdobju v domačem okolju. Zahteve žensk in sodobne družbe se namreč spreminjajo – ženske rojevajo starejše, želijo rojevati tudi doma v drugačnih razmerah, čemur se mora približati tudi zdravstveno varstvo," so v sporočilu za javnost povzeli besede predsednice zbornice Monike Ažman.

V zbornici zato poudarjajo, da je treba nujno okrepiti delovanje babic na vseh ravneh zdravstvenega varstva. Babice so samostojne strokovnjakinje, ki morajo prevzemati samostojno vlogo v okviru svojih kompetenc in poklicnih dejavnosti ter morajo biti odgovorne za načrtovanje, organizacijo in obravnavo žensk od prvega pregleda v nosečnosti do konca poporodnega obdobja, so navedli.

"Babice in babičarji po celem svetu si prizadevamo za ustrezno zakonodajo, ki bi podpirala in dovoljevala babicam delovati v okviru njihovih kompetenc, kar bi okrepilo primarno zdravstveno varstvo ter vplivalo na zdravje in srečo družin ter celotne skupnosti," je poudarila predsednica sekcije medicinskih sester in babic pri zbornici Saša Matko. Po njenih besedah so babice na podlagi svojega izobraževanja, obsega prakse, pristojnosti in edinstvenega odnosa z ženskami ter njihovimi družinami v popolnem položaju, da zagotovijo ustrezne informacije, obravnavo in podporo ženskam v času načrtovanja družine, nosečnosti, poroda in poporodnega obdobja.

V zbornici so se ozrli tudi v zgodovino babištva na Slovenskem. V Ljubljani je bila leta 1753 ustanovljena prva babiška šola v Evropi, pouk pa je potekal v slovenskem jeziku. Zadnja generacija babic je šolanje končala leta 1984, nato pa je bila tradicija izobraževanja babic prekinjena. Izobraževanje je bilo vnovič uvedeno leta 1996 na visokošolski ravni.