Babištvo sega daleč v zgodovino, kar dokazuje tudi vpis babištva v register nesnovne kulturne dediščine decembra 2021, so ob mednarodnem dnevu spomnili v Zbornici zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zvezi strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije (Zbornica - Zveza). Poklic babice in njihovo poslanstvo izvajalkam in izvajalcem babiške nege nalaga veliko odgovornosti, so še poudarili.

Kljub številnim informacijam na spletnih portalih in v skupinah na družabnih omrežjih so namreč babice tista poklicna skupina, ki ženskam nudi prave, verodostojne informacije o nosečnosti, porodu in obporodni skrbi. Babice so pomembne ne samo za ženske v času nosečnosti in poroda, ampak že v času načrtovanja družine, pri skrbi za mladostnike, pomembni so njihovo vzgojno-izobraževalno delo, poporodna skrb in skrb za celotno družino. Le tako je mogoče vplivati tudi na zdrav razvoj družbe, ki je temelj človeškega obstoja, poudarjajo v Zbornici - Zvezi.

"Babice imajo v celotnem življenju žensk zelo pomembno vlogo, zato je treba zagotoviti sredstva in podporo za razvoj babištva. Okrepiti je treba izobraževanje na področju babištva in dati babicam močnejši glas v zdravstveni politiki. Zaradi pomena celovite babiške obravnave v življenju sleherne ženske je treba babice vključiti v načrtovanje in odločanje v zdravstvenem sistemu," so v sporočilu za javnost povzeli besede predsednice Zbornice - Zveze Monike Ažman.

Predsednica sekcije medicinskih sester in babic pri Zbornici - Zvezi Saša Matko je ob današnjem dnevu poudarila, da je nujen pogoj za opravljanje samostojnega poklica babice njena dobra strokovna usposobljenost.

"Od začetka izobraževanja babic pa vse do danes je samo izobraževanje prestalo kar nekaj vzponov in padcev. Ob šolski reformi leta 1981 je prišlo do ukinitve izobraževanja babic, kar ima v delovanju sistema posledice še danes. Potrebnih je bilo kar 15 let, da se je izobraževanje za babice na visokošolski ravni spet vzpostavilo,. A babice smo prenesle vse reforme, padce in vzpone ter s svojim delom in predanostjo dokazujemo svoj pomen v zdravstvenem sistemu. Ženske se zavedajo naše pomembnosti, ko gre za njihove družine, za izbiro načina poroda in porodnišnice," je spomnila.

Pot izobraževanja babic na Slovenskem se je na pobudo avstrijske cesarice Marije Terezije začela leta 1753 z ustanovitvijo Babiške šole v Ljubljani. Marija Terezija se je dobro zavedala pomembnosti dobro strokovno usposobljene babice in je naredila velik korak k pridobivanju strokovnega znanja in profesionalizaciji poklica babice. Za očeta slovenskega porodničarstva se šteje magister Anton Makovec, ki se je podpisal pod prvi porodniški učbenik v slovenskem jeziku, napisal pa je tudi učbenik z naslovom Všegarske bukve za babice na deželi.

Babištvo in delovanje babic se je v določenih obdobjih res nekoliko spremenilo, vendar bolj s tehničnega vidika.

"Nekdaj je imela babica na voljo le nekaj pripomočkov, med njimi t. i. pinardovo slušalko, centimetrski meter in medenično šestilo, babiška torba pa je bila pravzaprav porodna soba v malem. Danes so porodne sobe veliko bolj razkošne, na voljo je veliko različnih pripomočkov, pinardovo slušalko je zamenjal aparat CTG za spremljanje plodovih srčnih utripov in popadkov. Porodne prostore želijo približati domačnosti ter dobremu počutju porodnice in spremljevalca/partnerja, kar pozitivno vpliva na njuno počutje in s tem tudi na potek poroda," so še med drugim navedli v Zbornici - Zvezi.