Rok za nominacijo z naslovom Babištvo: znanje, veščine in prakse je 31. marec. Poleg Nemčije in Slovenije sodelujejo še Kolumbija, Ciper, Kirgizija, Luksemburg, Nigerija in Togo.

Babiška dejavnost pri nas se je začela resneje regulirati in profesionalizirati v 18. stoletju. Leta 1753 je bila v Ljubljani ustanovljena babiška šola s poukom v slovenščini. Prvi učbenik porodništva v slovenskem jeziku je izšel leta 1782, uporabljale so ga tudi babice. Leta 1789 je bila v Ljubljani ustanovljena prva porodnišnica na slovenskem ozemlju, tam so bodoče babice pridobivale praktično znanje. Leta 1981 so ukinili srednjo babiško šolo, pozneje pa jo je nadomestil študij babištva na oddelku za babištvo na Zdravstveni fakulteti v Ljubljani. Foto: EPA
Babiška dejavnost pri nas se je začela resneje regulirati in profesionalizirati v 18. stoletju. Leta 1753 je bila v Ljubljani ustanovljena babiška šola s poukom v slovenščini. Prvi učbenik porodništva v slovenskem jeziku je izšel leta 1782, uporabljale so ga tudi babice. Leta 1789 je bila v Ljubljani ustanovljena prva porodnišnica na slovenskem ozemlju, tam so bodoče babice pridobivale praktično znanje. Leta 1981 so ukinili srednjo babiško šolo, pozneje pa jo je nadomestil študij babištva na oddelku za babištvo na Zdravstveni fakulteti v Ljubljani. Foto: EPA
Sorodna novica Register nesnovne kulturne dediščine bogatejši za jasličarstvo, peko potic in babištvo

Veščine, ki se prenašajo iz roda v rod
Babištvo je kot enota nesnovne dediščine povezana z javnim zdravjem, skrbjo za otroke in družino ter z opolnomočenjem žensk kot temelja za blagostanje celotne skupnosti. Kot človeška praksa predstavlja dediščino znanja in veščin, ki spodbujajo dobro počutje žensk, dojenčkov, otrok in družin. Rojstvo ni samo biološki, ampak v svojem bistvu kulturni proces. Skupnosti so veščine in znanje babištva varovale, razvijale in prenašale skozi številne generacije, dopolnjevale so jih z neposrednimi izkušnjami, opazovanjem in interakcijo s človeškim telesom, so ob tem sporočili z ministrstva za kulturo.

Dodali so, da babištvo vključuje medicinsko dimenzijo in temelji na izbranem tradicionalnem znanju, veščinah in tehnikah. Prilagojeno je kot odziv na družbene, kulturne in naravne kontekste različnih skupnosti. Vključuje posebne kulturne prakse, besedišče ter simbolna praznovanja in obrede.

Na obravnavo čakata večnacionalna nominacija tradicij reje lipicancev in samostojna slovenska nominacija čebelarstva v Sloveniji. O obeh bo odločal medvladni odbor za nesnovno dediščino na svojem zasedanju konec leta. Foto: Franc Šivic
Na obravnavo čakata večnacionalna nominacija tradicij reje lipicancev in samostojna slovenska nominacija čebelarstva v Sloveniji. O obeh bo odločal medvladni odbor za nesnovno dediščino na svojem zasedanju konec leta. Foto: Franc Šivic

Ministrstvo za kulturo je slovenski del projekta nominacije pripravilo skupaj z Nacionalnim inštitutom za zdravje (NIJZ) in v sodelovanju z nosilci. Vabilu za sodelovanje so se odzvali sekcija medicinskih sester in babic Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveze strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, oddelek za babištvo Zdravstvene fakultete Univerze v Ljubljani, babice iz slovenskih porodnišnic in samostojne babice ter predstavniki nevladnega združenja s področja nosečnosti, poroda in starševstva. Projekt priprave nominacije so podprli ministrstvo za zdravje, strokovna javnost in Slovenski etnografski muzej.

Kakšne so prednosti uvrstitve na seznam?
Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva zagotavlja vidnost nesnovni kulturni dediščini in zavedanja o njeni pomembnosti ter spodbujanje dialoga, ki spoštuje kulturno raznolikost. Na njem ima Slovenija trenutno štiri vpise – Škofjeloški pasijon, obhode kurentov, klekljanje čipk v Sloveniji ter veščine, znanje in tehnike suhozidne gradnje kot del večnacionalnega vpisa.